Številni izzivi elektroenergetike zaradi zelenega prehoda

Direktor Elesa, ki je po pripojitvi družbe SODO operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, Aleksander Mervar je na današnjem dogodku opozoril, da prehod na nizkoogljične vire ne bo poceni ne z vidika investicij ne cen energije.

Cene elektrike so se sicer po lanski krizi umirile, so pa še 2,5-krat višje kot v času pandemije covid-19, je dejal in presodil, da bo cena elektrike (ki je le del končne cene dobave) na ravni od 110 do 130 evrov za megavatno uro. "Bolj ko smo uvozno odvisni, bolj smo izpostavljeni cenam na trgu," je dejal Mervar in navedel podatke, da je bila država lani, ob nizki proizvodnji iz hidroelektrarn zaradi suše, remontu Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in začasnem odklopu Termoelektrarne Šoštanj (Teš), 30-odstotno uvozno odvisna, letos je do izklopa Neka kazalo na sedemodstotno odvisnost, zdaj pa bo ta 20-odstotna.

Nujni bodo novi proizvodni viri

Za manjšo uvozno odvisnost bodo nujni novi proizvodni viri, potem ko bo opuščena proizvodnja elektrike iz premoga. Teš naj bi po usmeritvah v strateških dokumentih zaprli leta 2033, Mervar meni, da se bo to zgodilo prej. Ključno za investicije v proizvodnjo, pa tudi v omrežje in druge prilagoditve bo obdobje do leta 2030, je presodil.

Novice Nek bi lahko bil znova v omrežju čez mesec dni

Uroš Salobir iz Elesa je opozoril, da je ob povečevanju proizvodnje iz obnovljivih virov izziv njena integracija v omrežje. Za čim večji izkoristek teh virov bi bilo treba poskrbeti, da bi odjemalci sledili proizvodnji, da bi torej več porabljali takrat, ko so presežki v proizvodnji.

Hkrati bi bilo pomembno vlagati v hranilnike energije, pa tudi sončne elektrarne postavljati na območjih, kjer omrežje že prenese več priklopa. Bo pa nujno obsežno vlagati v omrežje, za kar bo ključno obdobje do leta 2030, se je strinjal Klemen Dragaš iz Elesa.

Za doseganje podnebne nevtralnosti bo treba izkoristiti vse razpoložljive vire, od hidro, sončne, vetrne, geotermalne do jedrske energije, hkrati pa obvladovati rabo energije in virov, je na okrogli mizi o prenovi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) dejal vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ki je del konzorcija, ki pripravlja posodobljeni NEPN, Stane Merše.

V posodobljenem NEPN dva scenarija

Za Jek 2 ni prave alternative, dokler ne bodo dovolj razvite tehnologije za pretvorbo presežkov energije iz obnovljivih virov, je menil Mervar. V posodobljenem NEPN bosta predvidoma sicer oba scenarija zagotavljanja elektrike po izstopu iz premoga - samo z OVE ter z OVE in jedrsko energijo.

Udeleženci so se strinjali, da je treba za Jek 2 izvesti referendum, pri čemer je predsednik GZS Tibor Šimonka menil, da bi moral biti ta čim prej, ne šele leta 2027 ali 2028, kot se trenutno napoveduje.

Taj Zavodnik iz nevladne organizacije Focus je glede referenduma poudaril, da je nujno, da bosta oba scenarija iz NEPN enakovredno ovrednotena tako glede časovnice doseganja podnebnih ciljev kot glede vpliva na emisije.

Pri umeščenju vetrnih elektrarn v prostor je veliko težav zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Predsednica društva za spodbujanje energetske pismenosti En-lite Mojca Drevenšek je presodila, da je to deloma posledica tudi slabega komuniciranja.

Paravan: Drugemu bloku naklonjeni dve tretjini vprašanih

Glede sprejemljivosti Jeka 2 je generalni direktor GEN energije, ki bo investitorka v morebitni Jek 2, Dejan Paravan dejal, da sta po zadnjih raziskavah drugemu bloku naklonjeni dve tretjini vprašanih, podobno, 70-odstotno podporo so po Šimonkovih besedah izmerili v GZS.

Da s financiranjem Jeka 2 ne bi bilo težav, je menil Šimonka ter pri tem navedel interes okoliških držav in gospodarstva za vlaganje.

Miroslav Babić iz svetovalne družbe Indigo Consult, ki je del skupine Pristop, je opozoril, da je predvidena cela pahljača ukrepov zelenega prehoda, virov pa ni zagotovljenih.