Stresni testi sploh niso tako stresni

Pri izvedbi stresnih testov se na začetku naredita dva scenarija – osnovni in "neugodni", ki je v bistvu negativen scenarij glede gospodarske rasti in drugih dejavnikov, ki vplivajo na dobičkonosnost bank. Izvajalci stresnih testov so se skupaj z vodilnimi iz EU (Evropska komisija in ECB) odločili, da bo negativen scenarij v stresnih testih slovenskih bank ne tako zelo stresen – predpostavke so po mojem mnenju premile.

Relativno mile okoliščine za stresni test Uporabili so, kot vidimo v spodnji tabeli, relativno mile okoliščine za stresni test. V negativnem scenariju pričakujejo padec BDP v višini 3,1 odstotka letos, 3,8 odstotka prihodnje leto in 2,9 odstotka leta 2015. To se mogoče sliši veliko, saj skupaj nanese na skoraj desetodstotni padec BDP, vendar pa je verjetnost takšnega scenarija relativno visoka.

Vrednost nepremičnin pada za samo deset odstotkov letno? Predpostavka o padanju cen nepremičnin je prav tako na prvi pogled videti realna, vendar obstaja veliko tveganje, da bodo padci cen še večji. Izvajalci testov so predpostavili v povprečju desetodstotne letne padce cen do leta 2015, kar postavi skupni padec od leta 2008 na okoli 40 odstotkov. Zaradi višjih nepremičninskih davkov, vedno hitrejšega upadanja kupne moči gospodinjstev in visoke ponudbe nepremičnin (tudi zaradi prodaje nasedlih naložb slabe banke) bodo lahko padci cen še večji.

Glede na ceno, po kateri so se prenesle nasedle nepremičnine z bilanc bank na DUTB (cene nekaterih naj bi bile le 20 odstotkov knjigovodske vrednosti), bo imela slaba banka veliko manevrskega prostora za prodajo teh nepremičnin. Prenos pri takšnih cenah je dobra odločitev vodilnih v slabi banki, saj je verjetnost izgube pri prodaji minimalna, kar pomeni, da davkoplačevalcem ne bo treba dokapitalizirati tudi slabe banke. Vendar pa lahko prav ta nizka cena prenosa povzroči še nižje cene nepremičnin na trgu, saj bo DUTB lahko prodajala nepremičnine po zelo nizki ceni, kar seveda vpliva na celoten trg.

Posledično bodo lahko brez težav višji padci cen nepremičnin, kot so jih predpostavili v neugodnem scenariju stresnih testov, kar vpliva na vrednost zavarovanj kreditov pri bankah, na podlagi katerih banke dajejo kredite gospodinjstvom in podjetjem. Takšni situaciji bi sledilo še nekajletno krčenje bančnega sistema, saj banke ne bi bile pripravljene posojati.

Potrošnik občuti recesijo šele zdaj Čeprav je bruto domači proizvod leta 2009 upadel za velikih 7,9 odstotka, potrošniki oz. gospodinjstva upada ekonomske aktivnosti niso tako močno občutili. Tistih, ki so ostali brez službe v začetni fazi krize, je bilo manj kot tistih, ki so službo izgubili v "drugem delu" krize (po koncu 2011) – število zaposlenih je od oktobra 2008 z 950 tisoč upadlo pod 940 tisoč oktobra 2010 in nato ob koncu leta 2011 začelo močneje upadati vse do trenutnih 910 tisoč.

Tudi potrošnja gospodinjstev se v prvem delu krize ni močneje spreminjala – v hudem letu 2009 so gospodinjstva zmanjšala potrošnjo le za 0,1 odstotka, v letih 2010 in 2011 pa je potrošnja celo naraščala (za 1,5 odstotka in en odstotek). Drugi del krize pa občutijo prav povprečni ljudje, saj so se odpuščanja še pospešila, kar se pozna tudi v potrošnji gospodinjstev, ki se je leta 2012 zmanjšala za 4,8 odstotka, letos bo padec verjetno okoli 3,5 odstotka.

Slabšanje stanja med gospodinjstvi bodo občutile tudi banke, saj se bo delež slabih kreditov (takšnih, ki ne odplačujejo kredita in obresti) močno povišal. Do zdaj so bila gospodinjstva svetla točka slovenskih bank, saj je bil tam delež slabih kreditov samo 3,9-odstoten (za primerjavo s kar 29 odstotki slabih kreditov med podjetji), vendar se bo glede na slabšanje stanja v prihodnje povišal, kar pa seveda pomeni dodatne izgube bank.

Šest milijard in več … Zgoraj opisani scenarij (zares neugoden) bi pomenil, da je ocena kapitalske luknje in dokapitalizacij premajhna, kar pa bi lahko bil razlog za nove dokapitalizacije v prihodnosti. Upajmo, da se bodo takrat banke že prodale in bo moral sveži kapital zagotoviti nov lastnik in ne znova davkoplačevalci …

Skupen strošek reševanja slovenske "srebrnine" je zelo visok. Seštevek dozdajšnjih dokapitalizacij NLB in NKBM, garancij in dokapitalizacij Factor banke in Probanke, dodatnih dokapitalizacij po stresnih testih ter stroškov izvedbe slabe banke nas pripeljejo do številke, višje od šest milijard evrov, kar je tri tisoč evrov na prebivalca.

Davkoplačevalci to čutimo z vedno višjimi davki ter (upam) manjšo državno potrošnjo v prihodnosti, saj bo treba proračunski primanjkljaj zmanjšati oz. ga izničiti, če želimo kdaj ta izposojeni denar vrniti.