Šušteršič: Država nima 375 milijonov za dokapitalizacijo NLB

Zdaj je očitno vsem dokončno jasno, da državna NLB še pred morebitno uveljavitvijo slabe banke (nadnjo kot Damoklejev meč še vedno visi grožnja z referendumom) potrebuje novo finančno injekcijo. In to čim prej, nekateri poznavalci domačega bančnega sistema celo menijo, da bi se morala občutna vsaj polmilijardna dokapitalizacija naše največje banke zgoditi že pred meseci. Nadzorniki NLB, ki jim predseduje Klemen Vidic, so včeraj zelo jasno odločili, da decembrski skupščini delničarjev (29.) predlagajo precej zajetno skoraj 400-milijonsko dokapitalizacijo (375 milijonov). KBC najbrž že preteklost? V krizi, v kakršni je Slovenija, se takoj ponudi vprašanje, kje dobiti denar za novo dokapitalizacijo oziroma kdo bo že drugič letos oziroma zgodaj prihodnje leto dokapitaliziral našo največjo banko v večinski državni lasti? Belgijska skupina KBC, ki je samo v letošnjem tretjem četrtletju ustvarila 531 milijonov evrov čistega dobička (v prvih devetih mesecih pa kar 1,233 milijarde evrov) je že ob junijski precej nižji (61 milijonov evrov vredni) dokapitalizaciji NLB rekla, da se ne gre več, in dokapitalizacijsko domačo nalogo prepustila največjemu lastniku banke državi. Belgijci imajo zdaj v NLB le nekaj več kot petinski lastniški delež (22,04 odstotka) …

Svež denar nujno potrebujejo večinsko državne NLB, NKBM in Abanke … Da NLB potrebuje vsaj 375 milijonov evrov, so mnogi napovedovali že pred meseci. Svež denar nujno potrebuje tudi NKBM, vsaj 50 milijonov, denar naj bi zagotovila paradržavni družbi Kad in Sod, če želi država v zdajšnjih razmerah najti resnega kupca za NKBM. Dokapitalizacijo nujno potrebuje tudi tretja banka v državni lasti – Abanka. Trije največji lastniki banke, Zavarovalnica Triglav, Sava in Gorenjska banka, so na nedavni skupščini delničarjev potrdili sklep o nujno potrebni 90-milijonski dokapitalizaciji, ki naj bi se zgodila v treh korakih. Mastnak: Pri dokapitalizaciji gre za gašenje požara Kdo bo zdaj ob kroničnem pomanjkanju sredstev zagotovil denar za dokapitalizacijo NLB? Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), nekdo tretji ali spet država? Finančni analitik Simon Mastnak je prepričan, da predlog nove dokapitalizacije NLB kaže na nujnost sprejetja neke sistemske rešitve za domači bančni sistem, namesto da so banke prepuščene same sebi in nekim ad hoc rešitvam v zadnjem trenutku … gre samo za gašenje požara. Veliko bolje bi bilo, če bi država sistemsko rešila težave domačega bančnega sistema in ta hip je najboljša rešitev slaba banka, čeprav obstajajo tudi druge rešitve, poudarja Simon Mastnak.

Oplotnik: Nova državna dokapitalizacija ne bi bila nedovoljena državna pomoč! Ekonomist Žan Oplotnik meni, da se država ne bo mogla izogniti dokapitalizaciji. Najbrž bo morala sama država zagotoviti potreben denar za dokapitalizacijo NLB. Omenjena banka je še vedno sistemska slovenska banka, tako jo razumejo tudi v Bruslju in jo konec koncev vidi tudi Evropska centralna banka, zato nova državna dokapitalizacija NLB ne bi smela biti problem v luči dovoljenih državnih pomoči. Jasno je treba vedeti, da gre pri dokapitalizaciji za zagotovitev stabilnosti slovenskega finančnega sistema. "Tudi pri drugih bankah (NKBM, Abanka, op. p.), če bo prišlo do državnih intervencij, bi šlo za zagotavljanje stabilnosti finančnega stebra pri nas in v tej luči, verjamem, bi ga razumel tudi Bruselj," je prepričan ekonomist Žan Oplotnik. Tudi ekonomist Jože Mencinger verjame, da bo najbrž denar za dokapitalizacijo naše največje banke morala zagotoviti država kot večinska lastnica banke. S tem pa bo iz banke povsem izrinila KBC…