Andreja Lončar

Sreda,
11. 5. 2016,
11.46

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,10

Natisni članek

Natisni članek

The Kiwi Factory startup podjetje startup cafe startup Martin Mikeln Kickstarter

Sreda, 11. 5. 2016, 11.46

7 let, 2 meseca

The Kiwi Factory: uspeh na Kickstarterju je bil prva stopnica, zdaj gre zares

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,10
Kiwi factory startup cafe | Foto Startup cafe

Foto: Startup cafe

Ljubljanski startup The Kiwi Factory v lasti novozelandskega priseljenca Nicholasa Barletta po uspešni kampanji na Kickstarterju načrtuje proizvodnjo in dobavo pametnega držala za telefon v avtomobilu. Z bodočimi podjetniki so delili izkušnje, kako se izogniti pastem na poti od prototipa do kupca.

Podjetje je registrirano v Londonu - zakaj, je lastnik Nicholas Bartlett pojasnil lani -, sestavlja pa ga skupina mladih slovenskih programerjev. Ti so s kapitalsko injekcijo Bartletta v višini 80 tisoč dolarjev razvili pametno držalo za telefon v avtomobilu.

Posebnost izdelka z imenom Bluejay je, da je držalo mogoče s tehnologijo bluetooth povezati z aplikacijo na telefonu in nato z enim dotikom vklopiti navigacijo, spremeniti klic ali zamenjati glasbo. Tudi v primeru, da bo voznik pozabil, kje je parkiral avtomobil, ga bo lahko našel s pomočjo Bluejaya.

Na Kickstarterju presegli načrte

Konec lanskega leta se je podjetje podalo na platformo za množično financiranje Kickstarter z načrti, da zbere 100 tisoč dolarjev. V marca končani kampanji je 1.300 podpornikov prispevalo 138 tisoč dolarjev (okrog 120 tisoč evrov).

Največ zanimanja so pokazali Američani, The Kiwi Factory pa še naprej sprejema prednaročila. Kasneje bodo kupce lovili prek lastne spletne strani in prek spletnih trgovcev, dolgoročni cilj pa je prodreti v trgovske verige. 

Novozelandec Nicholas Bartlett je lani za Siol.net napovedal, da želi s Slovenci ustvariti milijardo evrov vredno podjetje. | Foto: Ana Kovač Novozelandec Nicholas Bartlett je lani za Siol.net napovedal, da želi s Slovenci ustvariti milijardo evrov vredno podjetje. Foto: Ana Kovač

Nasveti za bodoče podjetnike

Čeprav se je ljubljanska ekipa z Bartlettovo finančno injekcijo izognila zagati večine mladih podjetnikov, torej pomanjkanju denarja, se pred zagonom proizvodnje srečujejo z nekaterimi izzivi. Vodja projekta Bluejay Martin Mikeln je na današnjem dogodku Startup Cafe delil nekaj zanimivih nasvetov o tem, kje začeti in na kaj paziti na začetku podjetniške poti.

1. Idejo najprej preverite na trgu.

"Večina podjetij gre najprej v zasnovo in razvoj, nato grejo z izdelkom v roki do kupcev in preverjajo, ali bi to kdo kupil. S tem se precej povečajo možnosti za poslovni neuspeh, ki vas lahko na koncu tudi veliko stane," razlaga Mikeln. 

Ekipa The Kiwi Factory se je raziskave trga lotila na nenavaden način. Ustvarili so spletno trgovino s predstavitvijo držala in aplikacije, ki takrat sploh še nista obstajala, ter jo promovirali na družbenem omrežju Facebook. Ko je uporabnik v spletni trgovini pritisnil na polje Kupi, se mu je izpisalo sporočilo, da bo izdelek na voljo v nekaj mesecih, da pa vsem, ki ga želijo naročiti, ponujajo kupon za popust. Tako so lahko izmerili, ali obstaja povpraševanje, s kuponom pa preprečili jezo kupcev.

"Za to smo porabili dobrih dva tisoč evrov, večinoma za oglase na Facebooku, tako da smo za relativno malo denarja dobili informacije, kdo so naši potencialni kupci," razlaga Mikeln.

Posebnost držala, ki ga na trg pošilja The Kiwi factory, je v povezljivosti s pametnim telefonom, s čimer držalo postane pomočnik pri vožnji. Dolgoročno ima ekipa, ki jo vodi Martin Mikeln, ambiciozne načrte za sodelovanje z avtomobilsko in tudi zavarovalniško industrijo. | Foto: Startup cafe Posebnost držala, ki ga na trg pošilja The Kiwi factory, je v povezljivosti s pametnim telefonom, s čimer držalo postane pomočnik pri vožnji. Dolgoročno ima ekipa, ki jo vodi Martin Mikeln, ambiciozne načrte za sodelovanje z avtomobilsko in tudi zavarovalniško industrijo. Foto: Startup cafe

2. Priprave na kampanjo na Kickstarterju začnite dovolj zgodaj.

Edini korak na dozdajšnji podjetniški poti, ki bi se ga Martin danes lotil drugače, je piar ob kampanji na Kickstarterju. "Če nimate dobrega marketinga, s kampanjo ne boste daleč prišli. Zavedajte se, da se oglašuje pet tisoč projektov hkrati, zato se bo vaš projekt, če ne boste izstopali, hitro izgubil v morju objav," polaga na srce vsem podjetnikom začetnikom, ki bi denar za zagon radi iskali na platformi za množično financiranje.

Pa s tem še zdaleč ne misli, da se sami s piarom niso ukvarjali, prav nasprotno. "Že mesece pred prijavo na Kickstarter smo se prijavili na različne avtomobilske forume, ker smo ocenili, da so tam naši ciljni kupci. Predstavili smo jim idejo ter jih obvestili o načrtih za kampanjona Kickstarterju. Iskali smo kontakte medijev in tako imenovanih influencerjev, vplivnežev v tej branži, ter jim pisali o projektu. Ponudili smo jim možnost, da z objavo povezave do strani kampanje dobijo provizijo od vsakega kupca, ki pride prek te povezave in podobno. Seveda so pomembni družina in prijatelji, ustvarili smo tudi posebno skupino na Facebooku. Do začetka kampanje smo imeli bazo pet tisoč kontaktov, ki smo jih potem obveščali o kampanji in prosili za podporo," je razložil.

Čeprav so zbrali kar nekaj denarja več od načrtovanega zneska, si Mikeln želi, da bi piarju v času kampanje posvetili še več pozornosti.  

Novinci v podjetniškem svetu so z zanimanjem poslušali nasvete Martina Mikelna, kako se lotiti kampanje na Kickstarterju in kaj jih čaka po kampanji. | Foto: Startup cafe Novinci v podjetniškem svetu so z zanimanjem poslušali nasvete Martina Mikelna, kako se lotiti kampanje na Kickstarterju in kaj jih čaka po kampanji. Foto: Startup cafe

3. Cene ne postavite prenizko.

Če se lotevate proizvodnje hardwara (strojne opreme, op. a.), določite vsaj 300-odstotno maržo (razliko med proizvodno in prodajno ceno), pravi Mikeln. "Morda se sprva sliši veliko, a veliko slovenskih proizvajalcev je že zašlo v težave zaradi prenizkih cen. Proizvodni ceni je treba prišteti še skrite stroške, kot so poštnine, davki, carine. Trgovske verige – tako v Sloveniji kot tudi v tujini – za tak izdelek določijo med 40 in 50 odstotkov marže," pojasnjuje.

V njihovem primeru je proizvodna cena (brez upoštevanja stroška programske opreme, ki jo še razvijajo) slabih 20 evrov, še deset evrov nanesejo drugi, zgoraj omenjeni stroški. Prodajno ceno pa bodo postavili pri okrog 90 evrih.

Po koncu vodenega pogovora so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za prve korake ljubljanskega startupa: zanimalo jih je, kako so oblikovali izdelek, iskali dobavitelje, organizirali logistiko in drugo. | Foto: Startup cafe Po koncu vodenega pogovora so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za prve korake ljubljanskega startupa: zanimalo jih je, kako so oblikovali izdelek, iskali dobavitelje, organizirali logistiko in drugo. Foto: Startup cafe

4. Svet je vaše "igrišče", a pozor …

Prototipe so v The Kiwi Factory izdelali s 3D-tiskalnikom, za iskanje proizvajalca držal pa so si vzeli kar nekaj časa. Sprva so možnosti preverjali pri slovenskih podjetjih, nato pa partnerja našli na kitajski Alibabi. Glavni razlog za izbiro kitajskega podjetja je nižja cena ob primerljivi kakovosti. "Na Alibabi najdeš proizvajalca za vse, kar si lahko izmisliš. Pri nekaterih delih, naš izdelek je iz aluminija in plastike, so cene od tri- do štirikrat nižje kot v Sloveniji. Glavna razlika je cena izdelave orodja, ki je pri nas 20 tisoč evrov, na Kitajskem pet tisoč evrov."

Izbrali so podjetje, s katerim že dlje časa posluje Niko Klanšek, ustanovitelj drugega slovenskega startupa Flykly. V kratkem bodo Kitajci začeli izdelovati kalupe, predvidoma poleti pa naj bi stekla proizvodnja prvih tri tisoč kosov.