V državah z razvitim vajeništvom nižja brezposelnost

V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice je danes potekala konferenca z naslovom Vajeništvo - priložnost za boljšo zaposljivost?, na kateri so govorniki iz Nemčije in Slovenije skušali najti možnosti in načine, kako oživiti vajeništvo v Sloveniji.

Rantzen: Slovenija ima velik potencial v svoji delovni sili Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je v uvodu dejala, da raziskave kažejo, da imajo države, v katerih je sistem vajeništva razvit, opazno nižjo raven brezposelnosti. Poudarila je, da ima Slovenija velik potencial v svoji delovni sili, ker se je ta pripravljena izobraževati in izpopolnjevati.

"Težave imamo s kadri, s kompetencami, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo. Največjo neusklajenost beležimo pri srednjem poklicnem izobraževanju," je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Dodal je, da je treba dvigniti vrednost poklicnega izobraževanja tako pri mladih kot pri starših.

V Nemčiji gre skozi sistem vajeništva več kot polovica mladih Jorg Engelmann z gospodarske zbornice Münchna in zgornje Bavarske je predstavil nemški sistem in dejal, da sistem vajeništva za gospodarstvo pomeni veliko svobodo, saj samo oblikuje kadre, kakršne želi in kolikor jih potrebuje. Gre za zavezo delodajalca, da bo vajenca naučil vse, kar potrebuje za dobro opravljanje poklica, in vajenca (oziroma staršev), da se hoče učiti.

Predstavil je dvotirni izobraževalni sistem, ki je dobro razvit tako v Nemčiji kot v Avstriji. Vajenci so tam zaposleni, teče jim delovna doba, delajo od tri do štiri dni na teden, eden do dva dneva pa hodijo v šolo.

Ob tem lahko zaslužijo, tako pa mladi pri šestnajstih ali sedemnajstih letih pridobivajo tudi samozavest, je dejala Rantznova. Iniciativa za tak sistem mora priti predvsem iz gospodarstva, ministrstvo za šolstvo pa ustvarja le ustrezne pogoje, je še pojasnila.

Slovensko gospodarstvo še ni odkrilo vrednosti vajeništva Med okroglo mizo so slovenski sogovorniki opozorili na izgovor slovenskega gospodarstva, da je vajeništvo predrago in da zanj potrebujemo delovna mesta. Engelmann pa je poudaril, da z vlaganjem v sodelavce podjetja prevzamejo tudi določeno tveganje. A to tveganje se poplača, ko podjetje dobi mladega delavca, ki "je zrastel v podjetju in je kot del družine". Dolgoročno je cenejši, je dejal Engelmann.

Slovenija ima sicer z vajeništvom že nekaj izkušenj iz obdobja med letoma 1996 in 2006, k ponovnemu uvajanju pa so se v pogodbi zavezali tudi koalicijski partnerji. Po besedah Boštjana Zgonca z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je za uvedbo vajeništva v Sloveniji potrebnih veliko sistemskih sprememb, za to pa so na razpolago tudi evropska sredstva.