Četrtek, 7. 9. 2023, 14.57
1 leto, 2 meseca
V Mariboru poletelo prvo letalo na tekoči vodik #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,12
Nemško podjetje H2Fly je v sodelovanju s partnerskima družbama Pipistrel in Air Liquide danes na mariborskem letališču kot prvo na svetu izvedlo polet s štirisedežnim letalom, ki ga poganja tekoči vodik, in posadko. Kot je ob tem povedal prvi mož omenjenega podjetja Josef Kallo, so s tem mejnikom postali pionirji na poti k letalstvu brez izpustov.
V Mariboru so partnerji projekta Heaven tako danes predstavili rezultate štiriletnega dela, s katerim želijo dokazati, da je mogoče za pogon letalskega električnega motorja uporabiti gorivne celice ter shranjevalni sistem tekočega vodika.
"Z ugotovitvami tega projekta smo prišli tako daleč, da lahko realno razmišljamo o tovrstnem pogonu 40-sedežnega letala in o tem, kakšne stroške lahko pričakujemo. Za to moramo izdelati elektro-gorivno celico moči enega megavata, s tem pa bomo lahko v prihodnje opravljali polete, dolge do dva tisoč kilometrov," je pomembnost današnjega dogodka pojasnil Josef Kallo.
Polet z letalom na vodikov pogon so sicer izvedli že leta 2016, a takrat še brez rezervoarja za tekoči vodik, kar jim je omogočalo zgolj polete do 700 kilometrov. Z novostjo, ki jo je razvil Air Liquide, se zdaj lahko pohvalijo z dosegom 1.500 kilometrov, v naslednji stopnji pa bodo zmogljivosti podaljšali še za dodatnih 500 kilometrov.
"V ponedeljek smo tukaj opravili tudi daljši test in dosedanji rekord dveh ur letenja iz leta 2020 podaljšali na tri neprekinjene ure," je dejal prvi mož podjetja, čigar načrte so finančno podprli tako zasebni vlagatelji kot tudi nemška vlada in evropski skladi, pomemben del pa pripomore tudi univerza v Ulmu, kjer je vodja Instituta za energetsko preobrazbo.
Priložnost predvsem na kratkih linijah na evropskem trgu
Kot je še pojasnil, želijo v naslednjih štirih letih razviti že omenjeni nadgrajeni sistem moči več kot enega megavata, nato pa bo potrebnega še nekaj časa za pridobitev vseh certifikatov. Na prvi polet 40-sedežnega letala v komercialne namene bo po njegovih besedah treba počakati vsaj do leta 2029 ali 2030. Priložnost vidi predvsem v kratkih linijah na evropskem trgu.
Ker bi tekoči vodik še vedno lahko imel tudi nekatere pomanjkljivosti za okolje, predvsem ker je za njegovo proizvodnjo treba porabiti več energije, kot je daje sam, Kallo pravi, da v njihovem primeru uporabljajo zeleni vodik. V projekt so doslej vložili med štiri in pet milijonov evrov, zdaj pa za nadaljnji razvoj načrtujejo vsaj petkrat višja sredstva.
Po besedah direktorja inovacij v družbi Air Liquide Pierre Crespi tudi v njihovem podjetju močno verjamejo v potencial vodika na poti v brezogljično prihodnost letalskega sektorja, zato so se z velikimi pričakovanji pridružili projektu.
Pipistrel je v sklopu projekta poskrbel za prilagoditev ogrodja letala integraciji rezervoarja za tekoči vodik in z njim povezanih sistemov, za vodenje postopka pridobitve dovoljenja za izvajanje testnega letenja na poskusnem letalu pri slovenski upravi za civilno letalstvo, ob tem pa poskrbel tudi za organizacijo testnega poleta.
Kot je pojasnil vodja testiranj pri Pipistrelu Marco Rizzato, skrbijo še za nadzor in interpretacijo podatkov, pridobljenih na testiranjih, tako na tleh kot na testnem poletu, prav tako bodo analizirali rezultate ter jih vključili v študije o možnostih nadgradnje razvitega pogonskega sklopa na osnovi tekočega vodika za uporabo na večjih letalih.
"Dolgo se že ukvarjamo z razvojem letalstva na električni pogon, tekoči vodik kot vir energije pa ima zagotovo velik potencial, zato je za nas zelo pomembno, da smo del tega projekta," je še dejal Rizzato.
Prvi uradni testni polet sta opravila nemški pilot Johannes Anton Garbino in njegov poljski kolega Pawel Adamczuk. Kot sta povedala, je največja razlika v primerjavi z običajnimi letali predvsem v precej bolj tihem letenju.
