Ponedeljek,
23. 1. 2017,
3.44

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

11

Natisni članek

Natisni članek

Elements Capital Stane Valant ATVP Damjan Žugelj Alpen Invest

Ponedeljek, 23. 1. 2017, 3.44

7 let, 2 meseca

V turških poslih izginil denar vlagateljev v enega največjih slovenskih vzajemcev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

11

Damjan Žugelj | Foto STA

Foto: STA

Eden od slovenskih naložbenih podskladov je leta 2014 v Turčiji v nezakonitem poslu izgubil denar vlagateljev – dober milijon evrov. Njegovega preiskovanja se je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), nadzornik domačega kapitalskega trga, podrobneje lotila šele po letu dni. V vmesnem času je njen direktor Damjan Žugelj našel novo službo – in to prav v družbi, ki je takrat upravljala ta podsklad. 

Družba Alpen Invest je v širši, nefinančni javnosti verjetno še vedno bolj znana pod nekdanjim imenom NFD DZU. Nekoč je bila ključni del poslovnega sistema, ki ga je obvladoval Stane Valant. Upravljala je krovni sklad in več naložbenih podskladov. 

V začetku leta 2014 je Alpen Invest dobil novega lastnika. To bi moralo po prvotnih načrtih postati ciprsko podjetje Elements Capital Partners, ki ima v Sloveniji veliko vlogo pri odkupovanju terjatev nekaterih pomembnih podjetij: Save, Istrabenza, DZS in Tuša. V večini teh poslov dela z roko v roki z ameriškim investicijskim skladom York Capital Management. 

A podjetje s Cipra nikoli ni postalo uradni lastnik Alpen Investa. Zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža, ki jo je vložilo na ATVP, je čez noč umaknilo. 

Alpen Invest je bil nekoč bolj znan pod imenom NFD DZU. To je bila ključna družba v poslovnem sistemu Staneta Valanta. | Foto: STA , Alpen Invest je bil nekoč bolj znan pod imenom NFD DZU. To je bila ključna družba v poslovnem sistemu Staneta Valanta. Foto: STA , Žugelj in Alpen Invest – prvič 

Zakaj, uradno ni znano. To naj bi jim, tako pravijo naši viri, svetoval prav njen direktor Damjan Žugelj. Neuradni razlog: podjetje v postopku presoje naj ne bi izpolnjevalo kriterijev, zato bi lahko posel padel v vodo. 

V posel je namesto podjetja Elements Capital Partners vstopil njegov ustanovitelj Savvas Liasis, poslovnež s Cipra, ki živi v Londonu. ATVP mu je dovoljenje za nakup družbe Alpen Invest izdala marca 2014. Liasis je postal ena od le dveh fizičnih oseb iz tujine, ki ji je to uspelo v zadnjih petih letih.

Le dva tedna po vstopu novega lastnika so se v Alpen Investu odločili za nenavadni posel. In tu se zgodba o njegovih povezavah z Damjanom Žugljem šele dobro začne. 

Na zadnji dan marca 2014 so v Alpen Investu s turškim podjetjem Tümer Tarım podpisali pogodbo, s katero so kupili za 1,2 milijona evrov različnih delnic v tej državi. Po dogovoru bi jih čez nekaj tednov prodali turškemu partnerju. Šlo je za tako imenovani repo posel, pri katerem je imela slovenska družba možnost, da lahko delnice po določenem časovnem roku spet proda Turkom. 

Zakaj je bil posel že od začetka sporen?

1. V Alpen Investu so zanj neposredno porabili denar vlagateljev. Delnice namreč ni kupila družba za upravljanje, ampak njen podsklad Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – jugovzhodna Evropa. Za nakup delnic je porabil skoraj dva odstotka sredstev v upravljanju.

2. Že kmalu se je izkazal za (pre)tveganega. Turški partner namreč ni izpolnil svojega dela obveznosti, saj delnic ni želel odkupiti od slovenskega podsklada, ki denarja vlagateljev ni dobil nazaj. 

3. Za nameček so delnice, ki so ostale v lasti podsklada, v vmesnem času krepko izgubile vrednost. Eno od turških podjetij, ki je bilo v solastništvu podsklada, se je znašlo celo v postopkih tamkajšnjega regulatorja zaradi prirejanja bilanc, sumov tržne manipulacije in davčnih utaj. 

Zakaj je ATVP z uvedbo postopka posebnega nadzora čakala do februarja 2015, skoraj leto dni od sklenitve spornega posla? | Foto: STA , Zakaj je ATVP z uvedbo postopka posebnega nadzora čakala do februarja 2015, skoraj leto dni od sklenitve spornega posla? Foto: STA ,

Turški regulator ukrepal pred slovenskim

Že spomladi 2014 je turški regulator kapitalskega trga proti podskladu Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – jugovzhodna Evropa sprejel prve ukrepe zaradi več delniških poslov. V Sloveniji je bilo drugače. Še julija 2014 je svet ATVP, ki mu je predsedoval Damjan Žugelj, visokemu uslužbencu Alpen Investa Dejanu Rajbarju, zadolženemu za trgovanje, izdal dovoljenje, ki mu je omogočilo napredovanje na položaj člana uprave te družbe. Več o tem pišemo v okvirju.

Na ATVP, ki jo zdaj vodi Miloš Čas, pojasnil o konkretnih postopkih zaradi zaupnosti ne dajejo. Toda več dokumentov, ki smo jih pridobili na Siol.net, nakazuje, da so se na ATVP resnejše preiskave posla lotili šele po tem, ko je Žugelj agencijo že zaprosil za dovoljenje za opravljanje nove službe – na položaju izvršnega direktorja Alpen Investa.

Že konec maja 2014 je turški regulator podskladu Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – jugovzhodna Evropa prepovedal trgovanje na tamkajšnjem trgu vrednostnih papirjev.  | Foto: STA , Že konec maja 2014 je turški regulator podskladu Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – jugovzhodna Evropa prepovedal trgovanje na tamkajšnjem trgu vrednostnih papirjev.  Foto: STA ,

Žugelj in Alpen Invest – drugič

Je pozno (ne)ukrepanje ATVP posledica dejstva, da se je Žugelj v tem času dogovarjal za službo v družbi, ki bi jo kot regulator moral nadzirati?

"Kot nekdanji direktor ATVP vsebine postopkov pred ATVP ne morem in ne smem komentirati, saj me tudi po prenehanju funkcije veže obveznost varovanja zaupnih podatkov. Vedno pa sem ravnal v skladu z zakonodajo, internimi pravili in akti ter drugimi veljavnimi predpisi," nam je v petek sporočil Žugelj. Na konkretna vprašanja o tedanjem (ne)delu ATVP v povezavi s poslom ni želel odgovarjati.

Kaj razkriva sosledje datumov:

  • V prvih dneh leta 2015 so v družbi Alpen Invest očitno dokončno ocenili, da denarja po redni poti ne morejo več dobiti nazaj. Proti turškemu partnerju so vložili tožbo na tamkajšnjem sodišču.
     
  • ATVP takrat po naših podatkih še ni uvedla postopka posebnega nadzora. Agencija mora po zakonodaji ukrepati, če obstaja utemeljeni dvom o ustreznosti razkrivanja informacij vlagateljem. V poročilu Alpen Invest za leto 2014 o spornem turškem poslu ni mogoče prebrati ničesar.
     
  • Že nekaj dni zatem so izbruhnile govorice, da Žugelj odhaja v službo na Alpen Invest. "Ne drži, da se bom zaposlil v družbi za upravljanje Alpen Invest. Pa kaj se je vsem zmešalo," je 20. januarja 2015 izjavil za Finance.
     
  • Izkazalo se je, da so bile govorice resnične. Že v prvih dneh februarja 2015 ga je upravni odbor Alpen Investa imenoval za novega izvršnega direktorja. Hkrati je Žugelj AVTP zaprosil za dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Dobil ga je v dobrem mesecu dni. Žugelj, ki se je vrsto let uvrščal med najbolje plačane javne uslužbence, je z ATVP odšel s 36 tisoč evri odpravnine.
     
  • Šele sredi februarja, ko Žugelj ni več prihajal na ATVP, je nato agencija po neuradnih informacijah uvedla postopek posebnega nadzora nad družbo Alpen Invest. Kot že rečeno, ATVP konkretnih informacij o postopkih ne daje.

ATVP ugotovila: Posel je bil nezakonit

Ob pregledu posla so v ATVP ugotovili več nepravilnosti in nezakonitosti, ki so ogrozile sredstva slovenskih vlagateljev v podskladu. Da ta informacija drži, so nam potrdili tudi v Alpen Investu.

"Družba je v rokih in v celoti izpolnila vse sklepe oziroma priporočila, ki jih je ATVP naložila na podlagi rednih in izrednih nadzorov v letih 2015 in 2016," so nam sporočili iz Alpen Investa, ki je upravljanje skladov v Sloveniji že pred časom prepustil investicijski družbi Alta.

Kot smo neuradno izvedeli, je ATVP ugotovila, da je posel s Turki nezakonit, ker družbe za upravljanje ne smejo sklepati repo poslov na svojih (pod)skladih.

"ATVP je zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri naložbi enega izmed podskladov krovnega sklada Alpen.SI družbi Alpen Invest odredila odpravo kršitve, kar je družba tudi storila," so potrdili na agenciji.

Denarja slovenskim vlagateljem v podsklad niso povrnili Turki, ampak kar družba za upravljanje Alpen Invest. | Foto: Thinkstock Denarja slovenskim vlagateljem v podsklad niso povrnili Turki, ampak kar družba za upravljanje Alpen Invest. Foto: Thinkstock

ATVP o Rajbarju: Ne komentiramo

Na ATVP so nam na vprašanje, ali so zoper Dejana Rajbarja začeli postopek odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti, odgovorili, da "teh informacij zaradi zaupnosti ne morejo ne potrditi ne zanikati".

Rajbar je bil do leta 2015 član uprave hrvaške investicijske družbe Neta Capital. Njegova lastnika sta turška družba Neta Yatirim in srbski sklad Proinvestments, ki je v lasti podjetja Elements Capital Partners. Nekaj časa je bil solastnik hrvaške družbe tudi Kristjan Floričić, eden najbolj znanih in najbogatejših hrvaških vlagateljev, ki ima med drugim v lasti pet odstotkov Gorenja. V krajšem pogovoru za Siol.net je potrdil, da na upravljanje Nete Capital ni imel vpliva, zato je proti družbi vložil več prijav na hrvaškega regulatorja HANFA.

Na vprašanje, ali so uvedli kakršenkoli postopek proti Rajbarju, Alpen Investu ali Neta Capitalu, so nam na HANFA odgovorili, da "javnosti ne obveščajo o postopkih, ki jih vodi".

Vprašanja brez odgovora

Vlagateljem denarja tako niso povrnili Turki, ampak Alpen Invest, in to šele lani. Na ATVP so poudarili, da "zaradi odredbe vlagatelji niso bili oškodovani". Kot so pojasnili na agenciji, se za ukrepanje zoper družbe za upravljanje odločajo, če "ugotovijo, da so (njihovi, op. a.) posli nezakoniti oziroma v nasprotju s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada".

Na Alpen Invest nam na vprašanje, zakaj so sploh sklenili posel, za katerega so vedeli, da bo prej ali slej prišel pod lupo regulatorja, niso odgovorili.

Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali so to storili na zahtevo novih lastnikov, ki so le nekaj dni pred tem vstopili v lastništvo Alpen Invest. Savvas, novi uradni lastnik družbe, je sicer vanjo vstopil skupaj s turško družbo Neta Yatirim, od katere je le nekaj mesecev pozneje odkupil delež.