Sobota, 16. 2. 2013, 10.47
7 let, 9 mesecev
V zadnjih letih opazen porast števila osebnih stečajev
Porast stečajev je opazen, čeprav v letih 2011 in 2012 ni bilo takšnega povečanja prejetih predlogov kot pred tem. Med razlogi za osebni stečaj sta predvsem plačilna nesposobnost in prezadolženost.
V osebnem stečaju je pristalo tudi že kakšno znano ime. Tako je denimo lani osebni stečaj razglasil nekdanji nogometni reprezentant Amir Karić. Možnosti osebnega stečaja ni izključil niti nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki mu je bilo ob razglasitvi obsodilne sodbe zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin naloženo tudi plačilo sodnih stroškov in povračilo protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Osebni stečaj je v slovenski pravni red leta 2008 uvedel zakon o finančnem poslovanju. Prej veljavni zakon je sicer urejal stečaj nad fizično osebo, vendar le stečaj nad podjetnikom posameznikom.
Na vrhovnem sodišču, ki vodi statistko stečajev, predvidevajo, da je skupni imenovalec v vseh primerih osebnih stečajev plačilna nesposobnost predlagateljev. K odločitvi za predlog pa po njihovi oceni pogosto prispeva tudi večje zavedanje, da ta možnost obstaja. S tem se strinjajo tudi na državnem pravobranilstvu, ki v postopkih pogosto nastopa kot upnik, največkrat kot zastopnik Davčne uprave RS.
"Vse večje število vloženih predlogov za začetek stečajnega postopka je zagotovo posledica ekonomskega položaja posameznega dolžnika, ta pa posledica gospodarskih razmer v Sloveniji in s tem plačilne nesposobnosti in prezadolženosti posameznikov," poudarjajo.
K večjemu številu osebnih stečajev najbrž prispeva tudi nepoznavanje posledic stečajnega postopka s strani stečajnih dolžnikov, saj gre za relativno nove postopke, s katerimi posamezniki še niso dodobra seznanjeni, dodajajo na državnem pravobranilstvu.
Predloge za uvedbo osebnega stečaja večinoma vlagajo dolžniki sami in le redko upniki, ki niti nimajo interesa za vlaganje predlogov za uvedbo stečajnega postopka. Vložitev predloga je namreč povezana z založitvijo predujma za stroške stečajnega postopka, upnik pa mora v predlogu tudi dokazati obstoj pogojev za uvedbo stečajnega postopka, kar se v primeru vložitve predloga s strani stečajnega dolžnika domneva.
Upnik v stečajnem postopku praviloma tudi ne more pričakovati, da bo njegova terjatev do dolžnika poplačana v celoti, zato ni zainteresiran še za dodatne stroške. Glede na navedeno so upniki stečajnega dolžnika veliko bolj zainteresirani za vložitev predloga za izvršbo, saj si v primeru, da ima dolžnik premoženje, obetajo poplačilo ne glede na druge upnike, pojasnjujejo na pravobranilstvu.
Ob tem pa poudarjajo, da je skoraj v vseh postopkih, kjer kot stranka sodeluje tudi država, uveden tudi postopek odpusta obveznosti in da sodišča predlogu za odpust praviloma ugodijo. Odpust obveznosti, ki naj bi bil sicer namenjen razbremenitvi stečajnega dolžnika, v praksi namreč postaja redni sestavni del postopkov osebnih stečajev.