Petek, 14. 4. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Vas zaradi zapletenega davčnega sistema boli glava? Niste edini.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,78
3
Nekaj je jasno: če hočemo nizke davke in poenostavljen davčni sistem, potrebujemo široko davčno osnovo. Razširitev davčne osnove pa pomeni črtanje izjem in prednosti, s tem pa lahko zadeneš nekoga, ki mu to ni všeč, poudarja davčni svetovalec Marian Wakounig.
"Davkov v Sloveniji in Angliji sploh nima smisla primerjati. Ne samo da je višina davkov v Sloveniji absurdna, obupna je tudi kompleksnost davčnega sistema," pravi slovenski podjetnik v Londonu Aleš Živkovič.
Preberite še:
Bolj kot v Sloveniji plače obremenjene le še v devetih državah
Pogled iz Londona: Slovenija je za vlagatelje preveč tvegana, zato se ji izogibajo #intervju
Katera država v EU pobere največ davkov in kje je Slovenija
V Sloveniji plača delavec najvišje prispevke za socialno varnost med članicami OECD
"V preteklosti se je sistem samo krpalo, v vsakem mandatu dodalo kaj novega, čemur je težko slediti. Kot d. o. o. moraš imeti zato nujno računovodsko službo, ki skrbi za vse to, a cene računovodskih storitev so zelo drage. Čeprav imam finančno ozadje, si sam v Sloveniji nikoli ne bi privoščil ustanovitve podjetja z omejeno odgovornostjo brez najetega računovodstva oz. ga ne bi izvajal sam, ker bi bilo to preveč tvegano," je poudaril in dodal:
"V Angliji medtem tako podjetje prvo leto poslovanja praktično ne potrebuje ničesar in knjige lahko vodi samo, le na koncu najame računovodjo, da pripravi letne izkaze. Tu se vidi, koliko administrativnih bremen skuša Anglija ločiti od poslovanja in tako pomagati podjetjem."
Slovence, ki delajo tudi v tujini, smo povprašali, kako zelo zapleten je slovenski davčni sistem v primerjavi s tujimi.
"Vsekakor bi bilo treba slovenski davčni sistem poenostaviti. Pa ne samo slovenskega, temveč tudi kup drugih v EU." Foto: osebni arhiv
Koroški Slovenec Marian Wakounig, strokovnjak za davčne sisteme: Po mojem mnenju sta oba davčna sistem, tako avstrijski kot tudi slovenski, precej zapletena in zbirokratizirana. Preprosto bi bilo krivdo iskati izključno pri zakonodajalcu. Naša celotna družba postaja vedno bolj kompleksna, kar se odraža tudi v zakonodaji.
Tudi avstrijski davčni uradniki stokajo pod valom zakonskih in podzakonskih aktov, kaj šele davčni zavezanci. Za izpolnitev državnih dolžnosti so primorani poiskati ustrezno pomoč, ki jim jo ponujajo svetovalci, računovodje, notarji, odvetniki, revizorji. S tem v podjetju naraščajo stroški, ki jih povzroča to izpolnjevanje davčnih obveznosti. Po mojem mnenju je potrebna korenita strukturna reforma, ki bi morala zajeti tudi poenostavitev davčnega sistema.
Vsekakor bi bilo treba slovenski davčni sistem poenostaviti. Pa ne samo slovenskega, temveč tudi kup drugih v EU. Primer: direktiva EU za DDV obsega več kot 400 členov. To se mora potem implementirati v domačo zakonodajo. Produktivnost regulatorja se tako nadaljuje na nacionalni ravni. Samo zbirka najpomembnejših avstrijskih zakonov tako presega 1.600 strani, torej zgolj zakonski tekst. Da o podzakonskih aktih ne govorim. In tako lahko nadaljujem pri zakonih o socialnem zavarovanju, pokojninah itd.
Za poenostavitev potrebujemo trezno analizo (kaj je treba normirati, kje norme niso potrebne) in seveda politični pogum, da se poenostavitev tudi izpelje. Nekaj je jasno: če hočemo na primer nizke davčne stopnje, poenostavljen davčni sistem, potrebujemo široko davčno osnovo. Razširitev davčne osnove pa pomeni črtanje izjem in prednosti, s tem pa lahko zadeneš nekoga, ki mu to ni všeč.
"Naša največja težava je, da iz leta v leto stvari spreminjajo tako, da jih tudi tisti, ki so za to poklicani, ne znajo dobro pojasniti."
Aleš Špetič, podjetnik, ki posluje v Sloveniji in Angliji: Meni se slovenski davčni sistem ne zdi kompleksen. Je bolj preprost kot marsikje drugje. Računovodje v Sloveniji so poceni in ne potrebujemo drugih svetovalcev, v Londonu pa jih potrebujemo takoj, ko je posel malenkost kompleksnejši, ko potrebuješ kakšno olajšavo in podobno. Pri nas en računovodja, ki je bistveno cenejši kot londonski, reši vse te težave.Naša največja težava je, da iz leta v leto stvari spreminjajo tako, da jih tudi tisti, ki so za to poklicani, ne znajo dobro pojasniti. V Londonu se pravila zlepa ne spremenijo, ko se, pa so jasna. Če česa ne znaš, ti na davčnem uradu to pojasnijo, pri nas pa te napotijo na člen v zakonu, ki ga nihče ne zna interpretirati.
"Lahko bi rekel, da je slovenska davčna uprava malenkost bolj informatizirana in bolj prijazna do uporabnika kot hrvaška, ampak ne gre za velike razlike."
Matej Kovač, vodja podružnice družbe IUS Software na Hrvaškem: Davčni sistem na Hrvaškem je približno enako zapleten kot v Sloveniji. Malo je tako zato, ker imata isto dediščino, malo pa zato, ker sta obe državi zelo potrošni in potrebujeta denar na čim več koncih in krajih. Lahko bi rekel, da je slovenska davčna uprava malenkost bolj informatizirana in bolj prijazna do uporabnika, ampak ne gre za velike razlike. Sistem bi bilo mogoče poenostaviti tako, da bi lahko majhne fizične in pravne osebe delovale brez računovodij. Delno je to pri normirancih že izvedljivo. To ugodnost bi lahko dali več zavezancem, a tudi v najbolj podjetniško prijaznih državah od neke meje prihodkov in zaposlenih potrebuješ profesionalnega računovodjo. Gre samo za vprašanje, kje je ta meja. Ta meja bo zaradi naše birokratske dediščine vedno, tudi če bomo imeli do podjetništva prijazne oblastnike, nekoliko nižja kot v anglosaksonskih državah.
"Obstaja ena pomembna razlika med nizozemskim davčnim sistemom in sistemi v številnih drugih državah: vedno veš, kaj boš dobil, pravila so jasna in vsi jih spoštujejo."
Gašper Maruša, Nizozemska: Davčni sistem je kompleksen in se redno spreminja. Tudi na Nizozemskem si brez računovodje težko predstavljam naše poslovanje. Obstaja pa ena pomembna razlika med nizozemskim davčnim sistemom in sistemi v številnih drugih državah: vedno veš, kaj boš dobil, pravila so jasna in vsi jih spoštujejo. Poleg tega mi je zelo všeč, da se da celo z davčno upravo veliko stvari dogovoriti.
Primer: za leto 2016 smo morali plačati precejšnjo vsoto davka na dobiček. Ker imamo v prvem četrtletju običajno manjše prilive (sezonsko naravnan posel), smo se z davčno upravo dogovorili, da lahko podaljšamo rok plačila davka za štiri mesece, kar nam kot podjetju seveda zelo ustreza.
Za našo panogo, torej mednarodno trgovino v prehrani, je izredno pomembna še ena davčna ureditev, po kateri je Nizozemska prav tako poznana. To je tako imenovani člen 23, ki omogoča uvoznim podjetjem, kot je naše, da pri uvozu ne plačajo neposredno DDV. Ko govorimo o našem poslu, to na leto pomeni več sto tisoč evrov, ki jih lahko namesto za davke porabimo za druge stvari, kar naredi nizozemska podjetja občutno bolj likvidna. Sploh če upoštevamo, da podjetja v trgovini s prehranskimi surovinami, kot je naše, delajo z bruto maržami od pet do osem odstotkov (DDV v prehrani je šestodstoten).
3