Sobota, 25. 4. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Vizjak: To je zlonamerna interpretacija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,91
50
"Ni prav, da lahko subjektivna stališča posameznikov blokirajo najpomembnejše projekte v državi," poudarja okoljski minister Andrej Vizjak.
Okoljski minister Andrej Vizjak se je odzval na očitke nevladnih organizacij, da želi vlada s predlaganimi popravki prvega protikoronskega zakona potihoma omogočiti naložbe v projekte, škodljive za okolje, in da s tem na široko odpira vrata vlagateljem. Zatrjuje, da predlogi zakona nikakor ne posegajo v krnitev varstva okolja in narave. Razkriva tudi, kateri investicijski projekti bi se lahko premaknili z mrtve točke.
"To je zlonamerna interpretacija. Vse okoljske postopke bo treba izpeljati kot doslej. Pridobiti bo treba okoljevarstveno soglasje oziroma za vse objekte narediti presojo vplivov na okolje kot doslej. Vsi mnenjedajalci v postopku bodo podajali svoje mnenje kot doslej. Okoljske organizacije, ki izpolnjujejo pogoj 50 aktivnih članov, bodo delovale kot doslej. Vsebina zakona je torej popolnoma ohranjena. Gre zgolj za preprečitev blokad, ki se očitno dogajajo na očeh vseh nas," na očitke več kot 50 nevladnih organizacij odgovarja minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Predlagani popravki prvega protikoronskega zakona prinašajo pomembne spremembe tudi na področju gradbene zakonodaje. Med drugim nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, postavljajo strožje pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje.
Predlog predvideva, da mora imeti društvo vsaj 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov. Za zavode velja, da morajo imeti zaposlene tri osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij, za ustanove pa, da imajo ves čas najmanj 10 tisoč evrov premoženja.
To je razjezilo številne nevladne organizacije, ki so v skupnem sporočilu javnosti poudarile, da vlada določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih. Kritični so tudi v stranki Levica, kjer so napovedali, da bodo v postopku obravnave v DZ predlagali črtanje spornega člena.
Minister uvodoma pojasnjuje, da vlada ključni izhod iz koronakrize vidi v čimprejšnjem okrevanju gospodarstva. Zato je zelo pomembno, da kar najbolj poenostavi postopke pridobivanja dovoljenj. Zlasti za tiste gradbene projekte, ki so zelo blizu uresničitve. Tako so na vladi pripravili sklop zakonskih predlogov, da se ti projekti lahko začnejo nemudoma tudi uresničevati in se lahko aktivirajo gradbeništvo ter preostali pridruženi storitveni sektorji. Ti po njegovih besedah pomembno pripomorejo h gospodarski rasti, zaposlujejo ljudi, odvajajo davke …
Vizjak je prepričan, da najboljšo izhodno strategijo iz krize pomeni prav načrt države za pospešitev naložb, k čemur spada tudi poenostavitev postopkov. Ker so to slovenskemu gospodarstvu želeli sporočiti čim prej, so predlagane spremembe vključili v prvi protikoronski paket. Vlagatelji so tako po njegovih besedah seznanjeni, kaj lahko pričakujejo v nadaljevanju.
Nekatere nevladne organizacije pogosto zlorabljajo svoj položaj
Po njegovih navedbah gre pri popravkih zakona za niz členov, ki med drugim omogočajo gradnjo tudi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, ki pa še ni pravnomočno. Zdajšnji zakon tega namreč ne omogoča. Po predlogu zakona bo izdajanje gradbenega dovoljenja hitrejše, saj je zdaj prisotna cela kopica postopkovnih podvajanj.
"Eden izmed pomembnih delov zakona je tudi, da se majhnim nevladnim organizacijam, ki pogosto zlorabljajo svoj položaj in ovirajo nekatere investicijske projekte, sicer omogoča sodelovanje na strokovni ravni, vendar pod pogojem, ki je odslej po vzoru na primer avstrijske, švedske in francoske zakonodaje mogoč tistim, ki imajo vsaj 50 članov. Še vedno pa bodo te imele možnost izražanja svojih mnenj in predlogov za izboljšave. Prav tako se ne omejuje odgovornosti države ali vlagateljev, da njihova mnenja analizira in nanje odgovori," pojasnjuje Vizjak.
Poudarja, da je v Sloveniji sicer veliko zelo odgovornih nevladnih organizacij, ki zelo dobro delujejo v okviru svojega poslanstva. Ob tem omeni niz ribiških družin z nekaj sto člani, ki lahko zastopajo interes javnosti v primeru vpliva na ribe, ali pa lovske družine in druge mednarodne okoljske organizacije z nekaj sto člani.
"Postavljamo minimalne standarde, kdaj lahko nevladna organizacija vstopa v postopke. In to mejo smo v predlogu zakona postavili pri članstvu 50 oseb," poudarja Vizjak.
"Poznamo pa tudi majhne okoljske organizacije z maloštevilnim članstvom, ki velikokrat pod sumljivimi pogoji zlorabljajo svoj položaj in izsiljujejo vlagatelja z blokado postopkov," je kritičen. Zato možnost pospešitev pridobivanj dovoljenje vidi tudi v postavitvi normalnega praga, ki določa, katere nevladne organizacije lahko vstopijo v upravne postopke in jih lahko blokirajo ter katere ne. "Postavljamo minimalne standarde, kdaj lahko nevladna organizacija vstopa v postopke. In to mejo smo v predlogu zakona postavili pri članstvu 50 oseb," poudarja.
Očitke nevladnih organizacij, da zato večina nevladnih organizacij ne bo mogla vstopiti v postopek, minister zavrača. "Menim, da bodo številne nevladne organizacije lahko vstopale v postopek. Ribiška družina Brežice na primer šteje okoli 500 članov. Ta prag niti približno ni postavljen z namenom, da bi kogarkoli z vsebinsko utemeljenimi zahtevami omejevali. Želimo zgolj preprečiti zlorabe blokad postopkov," zatrjuje.
To podkrepi s konkretnim primerom novomeške organizacije Rovo z nekaj člani, ki je blokirala začetek gradnje tretje razvojne osi in nasprotovala gradnji lakirnice družbe Magna Steyr v Hočah.
"Ni prav, da lahko subjektivna stališča posameznikov blokirajo najpomembnejše projekte v državi," poudarja Vizjak.
Če bo zakon postal predmet ustavne presoje, se Vizjak ne boji
Nevladne organizacije še trdijo, da je takšna ureditev v nasprotju z Aarhuško konvencijo, s slovensko ustavo, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Vizjak jim odgovarja, da je državni zbor lani naročil študijo o vlogi nevladnih organizacij v okoljskih postopkih. Iz nje izhaja, da ima kar nekaj evropskih držav omejitve števila članov v svojem pravnem redu. Tako je na primer v Avstriji, na Švedskem in v Franciji. Dodaja, da je bila v eni izmed teh držav skladnost z Aarhuško konvencijo in direktivami EU presojana pred Evropskim sodiščem, sodba pa ni ugotovila neskladnosti.
"Država lahko torej postavi določen prag članstva, ne sme pa biti postavljen tako visoko oziroma nerazumno, da ji ne bi zadostila nobena nevladna organizacija. S tem se strinjamo, zato smo v Sloveniji predlagali dvakrat nižji prag kot v Avstriji ali na Švedskem. Hkrati pa je prag štirikrat nižji od že postavljenega, ki velja za civilne iniciative. Nevladniki očitno ne poznajo te študije in evropskega pravnega reda ter spet na pamet blatijo ministrstvo," opozarja minister.
Prav tako ne pozna kateregakoli člena slovenske ustave, ki bi bil lahko v nasprotju s predlogom. "Če bodo nevladniki sprožili postopek pred ustavnim sodiščem, bomo počakali na presojo. Kakršnakoli že bo, jo bomo spoštovali," zatrjuje.
Kateri projekti bi se lahko premaknili z mrtve točke?
Kateri konkretni projekti bi zaradi aktualnih težav s pridobivanjem dovoljenj po novem predlogu zakona lahko takoj dobili zeleno luč? Vizjak kot primer navaja začetek gradnje tretje razvojne osi na odseku Gabrke, ki se lahko začne graditi takoj. Zelo bi se pospešila tudi gradnja tretje razvojne osi v okolici Novega mesta. Prav tako je mogoč takojšen začetek gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Spektra ob Celovških dvorih v Ljubljani, ki stoji zaradi pritožbe. Pospešil bi se tudi projekt prenove Plečnikovega stadiona, vendar bo še vedno treba spoštovati vse okoljske in druge elemente, še opozarja minister.
50