Petek, 16. 9. 2016, 3.53
7 let, 2 meseca
Vojna za Mlinotest: ko se sprejo tajkuni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,65
4
Prevzemna vojna za Mlinotest je končana. Obračun za najpomembnejše podjetje v Vipavski dolini se zdaj seli na sodišče. Razkrivamo tajni dogovor dveh vplivnih primorskih poslovnežev o obvladovanju enega največjih pekarskih podjetij v Sloveniji.
David Nabergoj, dolgoletni predsednik uprave Mlinotesta, in Borut Kuharič, nekdanji prvi mož Vipe Holdinga, ki je nekoč obvladoval pomembni del severnoprimorskega gospodarstva, sta se pred časom dogovorila o skupnem naskoku na Mlinotest, vrednem skoraj štiri milijone evrov.
Mlinotest lani ustvaril 57 milijonov prihodkov
Obeta se menedžerski prevzem Mlinotesta
Njun dogovor je predvideval naslednje:
- vodilni zaposleni v Mlinotestu na čelu z Nabergojem bi zagotovili večino denarja za prevzem,
- del prevzema bi sofinanciral Kuharič, ki bi v zameno za to postal tretjinski lastnik najpomembnejšega podjetja v Vipavski dolini.
Toda dogovor je še pred dokončanjem prevzema splaval po vodi, kratko pa je potegnil Kuharič. Ekipa, zbrana okoli Nabergoja, naj bi namreč ugotovila, da Kuhariča za dokončanje transakcije ne potrebuje več.
Kaj je Mlinotest
Mlinotest je za Žitom drugo največje podjetje v slovenski živilskopredelovalni industriji. Lani je celotna skupina ustvarila več kot 57 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, poslovno leto pa je končala z nekaj manj kot milijonom evrov čistega dobička. V Sloveniji in na Hrvaškem ima nekaj manj kot 700 zaposlenih.
"Fantje niso spoštovali dogovora"
Kdaj so se njihove poti razšle, ni jasno. Uradno pa so Kuhariča iz nadzornega sveta Mlinotesta razrešili februarja letos.
Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj, ki je največji družbenik Mlina, zagotavlja, da ne gre za menedžerski nakup ali celo tajkunski prevzem.
"Fantje niso spoštovali dogovora," nam je včeraj potrdil Kuharič, ki smo ga ujeli med trgatvijo. Podrobnosti ni želel razkriti. Zagotovil je le, da ne bo zahteval lastniškega deleža v Mlinotestu in da je zgodba zanj končana. "Vsak bo šel svojo pot," je dodal.
Direktor Mlina: Nobenih kravjih kupčij nismo sklepali
"Naše delo je izjemno odgovorno do vseh, ki so v družbo vstopili, in nikoli nismo sklepali kakršnihkoli dogovorov ali kravjih kupčij s komerkoli, še najmanj z Borutom Kuharičem. Je pa Mlino na osnovi njegovega posredovanja najel posojilo od švicarskega podjetja, ki je bilo novembra lani predčasno odpovedano in preneseno nanj, torej na Boruta Kuhariča osebno, od tam pa na njegovo družbo K&K investicije. Družba K&K investicije je potem sprožila izvršbo proti Mlinju in z njo blokirala transakcijski račun družbe Mlino, ki zdaj že deluje normalno," je povedal direktor podjetja Mlino Franko Perič.
Nabergoj na vprašanja o dogovoru s Kuharičem ni želel odgovoriti. Namesto tega nas je napotil na dokumente, ki jih je Mlinotest v zvezi s prevzemom objavil na straneh Ljubljanske borze.
Izčrpavanje Mlinotesta
V nadaljevanju bomo predstavili:
- kdo je sodeloval v prevzemnem boju za Mlinotest, ki je že desetletje poželenje domačih in tujih živilskopredelovalnih velikanov,
- kdo je moral v obrambi pred zunanjimi snubci pokrivati večmilijonske izgube,
- kaj naj bi bilo spornega pri aktualnem prevzemu in
- kako je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) nemo spremljala in potrdila postopek.
Začetek sage o lastninjenju Mlinotesta sega v leto 2006. Takrat sta se zanj spopadla Pekarna Blatnik in Žito, vendar se je v prevzemni boj v zadnjem trenutku vključil še Vipa Holding.Ta je nato postal tudi večinski lastnik Mlinotesta.
"Vprašajte Kuhariča, kam je izpuhtelo premoženje"
"Borut Kuharič je bil dolgoletni vodja poslovnih sistemov Vipa in Vipa Holding, ki sta upravljala več kot sto milijonov evrov premoženja, pretežno lastniških deležev podjetij v goriški regiji. Danes sta obe pravni osebi v likvidaciji, njuno premoženje pa je več ali manj izpuhtelo neznano kam, o tem lahko pridobite informacije od Boruta Kuhariča," je Perič pikro komentiral Kuharičevo zapuščino. Razlog, da so ga predčasno razrešili iz nadzornega sveta Mlinotesta, je po njegovih besedah preprost: "Kljub pomembnim kapitalskim premikom v letu 2015 je namreč sestava nadzornega sveta ostala nespremenjena, s čimer se nismo mogli strinjati."
Ko se je Vipa Holding začel potapljati pod bremenom bančnih posojil, je glavno breme njegovih finančnih težav nosila ajdovska pekarska skupina. Od lastnika je moral namreč Mlinotest odkupiti za okoli osem milijonov evrov vrednostnih papirjev in nasedlih nepremičninskih naložb.
Ključen je kompleks Lipa v Ajdovščini, od katerega Mlinotest z najemninami po dostopnih podatkih zdaleč ne zbere dovolj denarnih sredstev, da bi pokril vse z njim povezane stroške.
Delnice prenesli na slamnatega lastnika
Kljub temu so si s tem le kupili nekaj časa. Banke so poleti 2012 z izvršbami ohromile delovanje finančno izčrpanega holdinga in se lotile njegovega premoženja, v prvi vrsti večinskega paketa delnic Mlinotesta. Toda v Ajdovščini so že imeli pripravljen načrt, kako ga rešiti pred upniki.
Našli so podjetje Go! v lasti Iva Stomilovića, profesionalnega igralca golfa in znanca prvega moža Vipa Holdinga Boruta Kuhariča. Dva dneva po tem, ko je Gorenjska banka na sodišče vložila predlog za izvršbo, so na Go! preknjižili okoli 30 odstotkov delnic Mlinotesta. Čeprav dogovorjena osemmilijonska kupnina nikoli ni bila poravnana, so se delnice vrnile pod okrilje Vipe Holdinga šele dve leti pozneje, septembra 2014.
Kot se je izkazalo, je vse bil to del skrbno načrtovanega menedžerskega prevzema, ki ga bodo izpeljali vodilni kadri Mlinotesta. Že nekaj tednov zatem so se namreč v Vipa Holdingu, ki je vmes končal v postopku likvidacije, začele priprave na razpis za prodajo 30-odstotnega paketa delnic. Ta je maja 2015 tudi končal v rokah menedžerjev Mlinotesta in njihovih pomagačev.
Pomagali so si z občinskim milijonom
Delnice sta si razdelila podjetje Mlino, ki so ga ustanovili vodilni v Mlinotestu, in občina Ajdovščina. Njen nekdanji župan Marjan Poljšak je bil goreči zagovornik delavskega prevzema. Za njegovo izvedbo je zagotovil milijon evrov občinskega denarja. Z njim je občina dobila šest odstotkov Mlinotesta.
Nekdanji župan Ajdovščine Marjan Poljšak, ki je bil goreč zagovornik delavskega prevzema, je za njegovo izvedbo zagotovil milijon evrov občinskega denarja.
Mlino je dokončno zavladal Mlinotestu junija letos, ko je pridobil še okoli 48 odstotkov delnic, ki so v lasti Vipa Holdinga, in sicer tako, da je odkupoval bančne terjatve in prevzel lastništvo Vipa Holdinga. Njegov nekdanji lastnik Vipa pa je s tem izgubil glavnino premoženja.
Iz Mlinotesta pobrali več od dovoljenega
Opozoriti velja na čudno dogajanje na majski skupščini Mlinotesta. Na dnevnem redu je bila namenitev celotnega bilančnega dobička, 825 tisoč evrov, za dividende. Toda v Vipa Holdingu so se v trenutku, ko Mlino še ni bil njen večinski lastnik, odločili, da bodo iz Mlinotesta pobrali več od dovoljenega. Kljub nasprotovanju Mlina in občine so sprejeli nasprotni predlog, na podlagi katerega so si izplačali skoraj 1,5 milijona evrov. To so naredili tako, da so najprej razgradili rezerve, kar pa po zakonu ni dovoljeno oziroma je v pristojnosti vodstva.
Zaradi tega je visoko izgubo utrpela tudi Vinska Klet Goriška brda pod vodstvom Silvana Peršolje, ki je bila v preteklosti prek podjetja VHA največja lastnica Vipe. Leta 2013 je morala odpisati za skoraj tri milijone evrov vredno finančno naložbo v propadlo skupino Vipa.
Mlinotest financira pomemben del lastništva
Sledila je formalizacija prevzema. Mlino, njegov Vipa Holding in občina Ajdovščina, ki so že imeli v rokah blizu 80 odstotkov Mlinotesta, so objavili prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic, zanje pa ponudili vsega 1,1 evra na delnico. S tem so pričakovano prepričali le nekaj delničarjev.
Vinska klet Goriška brda, ki jo vodi Silvan Peršolja, je morala odpisati za skoraj tri milijone evrov vredno finančno naložbo v propadlo skupino Vipa.
Kako so se v Mlinotestu zaradi lastništva odrekli milijonom
Lastništvo podjetja Fin Vita v Mlinotestu izvira še iz časov, ko sta bila Mlinotest in Žito navzkrižno lastniško povezana. Tako je imel Mlinotest prek Fin Vite v lasti dobrih devet odstotkov delnic Žita, ki pa so jih konec leta 2013 zamenjali za okoli 17 odstotkov delnic Mlinotesta. Če bi Fin Vita obdržal delnice Žita, bi jih lahko pozneje prodal Podravki in zaslužil skoraj šest milijonov evrov in brez težav vrnil 4,5-milijonsko posojilo Mlinotestu. Toda raje je vzel delnice Mlinotesta, ki so danes vredne bistveno manj. Zdaj Fin Vita z delnicami, ki so na papirju vredne okoli tri milijone evrov, niti teoretično ne more poplačati obveznosti do Mlinotesta.
Vidno vlogo pri zapiranju lastništva Mlinotesta je odigrala tudi družba. Okoli 18 odstotkov delnic je namreč v rokah nepovezanega podjetja Fin Vita, ki pa jo posredno s posojili financira kar Mlinotest. Poznavalci borznega dogajanja so nas opozorili, da gre v tem primeru za lastne delnice, tako da bi se morala odzvati ATVP in podjetju zamrzniti glasovalne pravice.
Praktično nihče ni sprejel mizerne ponudbe
Opozoriti gre, da bi morala biti prevzemna cena, ki jo je Mlino postavil s partnerji, po zakonu najmanj enaka ceni, po kateri so ti v zadnjih 12 mesecih kupovali delnice Mlinotesta. Dejansko je občina Ajdovščina, ki je sodelovala pri prevzemu, delnice kupovala po 4,36 evra, vendar je od tedaj do objave prevzemne ponudbe minilo 14 mesecev.
Ko so se v začetku meseca nad upravo Mlinotesta pod vodstvom Nabergoja zgrinjali hudi očitki o nepravilnostih, so se v Ajdovščini branili, da je vse potekalo zakonito in transparentno.
Če bi ATVP pri pregledu dogajanja ugotovila, da so delnice v lasti Fin Vite dejansko lastne delnice, bi morala Mlino in občina po dostopnih podatkih že veliko prej objaviti ponudbo za prevzem. V tem primeru bi namreč skupaj presegala prevzemni prag 33 odstotkov glasovalnih pravic, pri čemer naj bi že na skupščini Mlinotesta februarja letos delovala usklajeno.
S ponudbo, ki bi presegala štiri evre na delnico in je blizu borzne cene, bi nedvomno prepričali več malih delničarjev. V tem primeru bi morali imeti na voljo tudi neprimerljivo več denarja.
Nabergoj: Ne gre za menedžerski ali tajkunski prevzem
Kljub vsemu Nabergoj, ki je največji družbenik Mlinota, zagotavlja, da ne gre za menedžerski nakup ali celo tajkunski prevzem. "Mi smo v nakup delnic vložili svoje prihranke in hkrati prevzeli tveganje ter dejavno vlogo v oblikovanju prihodnosti podjetja," je povedal medijem.
Ko so se v začetku meseca nad upravo Mlinotesta pod vodstvom Nabergoja zgrinjali hudi očitki o nepravilnostih, so se v Ajdovščini branili, da je vse potekalo zakonito in transparentno. Ko so načrtovali in izvedli prevzem, smo imeli v mislih predvsem ohranitev delovnih mest, pa tudi nadaljevanje razvoja, proizvodnje in vseh poslovnih funkcij v Ajdovščini, so poudarjali v Mlinotestu.
Po dostopnih podatkih je nekaj manj kot 50 fizičnih (in nekaj pravnih) oseb v kapital Mlina vložilo okoli 1,6 milijona evrov. Največji, kar 18-odstotni delež si je zagotovil Nabergoj s 300 tisoč evrov visokim vložkom. Konec lanskega leta je imel Mlino še za nekaj več kot 700 tisoč evrov finančnih obveznosti, verjetno do švicarskega financerja. Sredstva, ki jih je moral deponirati za izvedbo prevzema in naj bi znašala okoli 2,7 milijona evrov, pa si je Mlino večinoma izposodil, in sicer pri družbah Modra Linija Holding in Glen, ki je v lasti nekdanjih menedžerjev Lesnine na čelu z Bojanom Papičem.
ATVP spet gledala stran
Za komentar prevzema Mlinotesta in smo se obrnili na ATVP pod vodstvom Miloša Časa, vendar na naša vprašanja niso odgovorili. "V primeru ugotovljenih kršitev agencija skladno s svojimi pristojnostmi izreka nadzorne ukrepe, vodi prekrškovne postopke in vlaga kazenske ovadbe. Agencija vam glede teh ukrepov v zvezi s konkretnim prevzemnim postopkom ne more odgovoriti, saj so te informacije zaupne narave," so dejali.
4