Torek,
17. 2. 2015,
13.31

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Vzajemna poslovanje

Torek, 17. 2. 2015, 13.31

7 let, 9 mesecev

Vzajemna lani z okoli dvema milijonoma evrov plusa

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Vzajemna je lansko leto po prvih ocenah končala z dvema milijonoma evrov plusa, je povedal predsednik uprave zavarovalnice Aleš Mikeln.

Mikeln je pojasnil, da bodo leto 2014 končali z nižjim dobičkom, kot je predviden v strategiji. A nižji dobiček je posledica tako znižanja premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v lanskem letu kot tudi vračila 15 evrov vsakemu zavarovancu.

Pri Vzajemni zavarovanih 849 tisoč ljudi Zaradi znižanja premije za en evro je Vzajemna na leto ob osem milijonov evrov prihodkov, z enkratnim znižanjem premije za 15 evrov pa so lani zavarovancem vrnili 12 milijonov evrov.

Premije letos ne bodo dodatno zniževali, saj si po Mikelnovih besedah želijo ostati "na varni strani". Če pa bo poslovanje takšno znižanje premije omogočalo, se bodo po njegovih besedah odločili za takšno potezo.

V okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na leto zberejo okoli 420 milijonov evrov, stroški delovanja zavarovalnice pa po njegovih navedbah znašajo okoli 42 milijonov evrov. Danes je pri Vzajemni zavarovanih 849 tisoč ljudi, od tega jih ima 829 tisoč sklenjeno dopolnilno zavarovanje, preostali pa dodatna. Lani so imeli nekaj tisoč zavarovancev več kot leto prej.

Proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja Komentiral je tudi vprašanje obstoja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prihodnje. "Močno upam, da se ne bo uresničila ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Verjamem, da bo matematika prevladala nad politično retoriko," je dejal in dodal: "Treba je samo vzeti v roke svinčnik in papir ter računalo in ugotoviti, da se z ukinitvijo naredi več škode."

Spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu so sicer po njegovem mnenju potrebne, vendar ga moti to, da se zmeraj razmišlja predvsem o spremembi financiranja. "Najprej je treba analizirati košarico pravic, nato mrežo, kakovost in standarde, potem pa se konča pri financiranju," meni Mikeln.

Po njegovem mnenju se v zdravstvu ne bo nič spremenilo, če se bo le iskal dodaten denar. "Vprašati se moramo tudi, kako se ta denar porablja," je dejal.