Zakaj bi visoko izobražen kader raje delal v Beogradu kot v Ljubljani

Razliko pobere država, v Sloveniji 81 tisoč, v Srbiji 26 tisoč in v Dubaju nič, saj delo tam ni obdavčeno.

Gre za realni znesek, ki ga dobi vrhunski menedžer ali strokovnjak, "ki je dokazano sposoben v nekaj letih bistveno dvigniti dodano vrednost našega podjetja", pravi Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora podjetja Halcom, ki posluje tako v Ljubljani kot v Beogradu in Dubaju.

To je namreč cena visoke obdavčitve dela v Sloveniji, zaradi česar smo po besedah gospodarstvenikov priča bega možganov, padanja konkurenčnosti in šibke gospodarske rasti. Zato nastajajočo koalicijo pozivajo k davčni razbremenitvi plač.

Prvi korak v smeri je po navedbah gospodarstvenikov uvedba socialne kapice. Kaj bi ta prinesla?

Izobraženemu delavcu le 37 odstotkov tega, kar zanj odšteje delodajalec Gre za poseg v sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo), ki se zdaj za vse zaposlene plačujejo enako – po odstotkih.

Delavec s 1200 evri bruto plače delodajalca stane 1400 evrov, delavec pa na račun dobi zgolj 800 evrov. Pri povprečni slovenski plači tako delavec na račun dobi približno 60 odstotkov celotnega stroška delodajalca. Pri višjih plačah je to razmerje bistveno drugačno oziroma obrnjeno – pri najvišjih plačah zaposleni dobijo zgolj še 37 odstotkov tistega, kolikor delodajalca stanejo, pojasnjuje predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik.

S socialno kapico bi se ti stroški delodajalca, ki se stekajo v državno blagajno, navzgor omejili in bi bili nad določenim zneskom bruto plače za vse enaki.

Kapica za 42 tisoč delavcev Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bi bilo bistveno to zgornjo mejo, do katere bi se prispevke plačevalo po odstotkih, določiti pri 37 tisoč evrih bruto plače letno, kar je dobrih tri tisoč evrov mesečno. Kapice bi bilo pri tej meji deležnih približno 42 tisoč Slovencev.

Strošek izpada v državnem proračunu bi bil približno 200 milijonov evrov, a se pri GZS s tem niso ukvarjali, saj so gledali, kot poudarja svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković, "prioritetno razvojno usmerjeno strateško usmeritev, ta pa je spodbuditi visoko kvalificiran strokovni kader v podjetjih".

Komu bi koristila? Gospodarstveniki pravijo, da predvsem visoko izobraženemu strokovnemu kadru, ki bi bil tako za svoje znanje, ideje in inovativnost nagrajen z višjo neto plačo.

Socialno kapico ima že večina evropskih držav, med njimi vse naše sosednje države. Nimajo je le Belgija, Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Portugalska in Romunija.

Konec solidarnosti in pravičnosti Socialna kapica v trenutnih koalicijskih pogajanjih ni nič novega, mnenja politikov, gospodarstvenikov in sindikatov se glede tega vprašanje krešejo že dolgo časa. Tak predlog je podala že vlada Boruta Pahorja, o njej so pisali že v koalicijski pogodbi druge vlade Janeza Janše.

Medtem ko jo gospodarstveniki zagovarjajo, zanjo se v zadnjih koalicijskih pogajanjih zavzemajo v NSi, so proti zelo glasni sindikati, zdaj tudi nekdanja Pahorjeva SD. Nasprotniki trdijo, da bi bilo s tem konec solidarnosti in pravičnosti, da bi bilo v državni blagajni bistveno manj prispevkov, kapica pa naj ne bi bila socialna temveč bogataška.