Sreda, 15. 3. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Kdo bi dobil bogato nagrado za prodajo Cimosa
Nesojeni italijanski kupec Cimosa se je po neuradnih informacijah pripravljen vrniti za pogajalsko mizo. A dogovor otežujeta dva pomembna igralca v zgodbi. Na eni strani menedžment in nadzorniki, ki za pomoč pri sanaciji Cimosa prejemajo dodatno plačilo, na drugi strani pa sindikati, ki želijo v državnem načrtu B videti jamstvo za ohranitev vseh delovnih mest.
Dva nemška člana nadzornega sveta imata v svojih pogodbah klavzule o posebni nagradi, ki bi ju dobila ob morebitni prodaji koprske skupine po določeni vrednosti.
To informacijo, ki smo jo na Siol.net prvič preverjali že avgusta lani, nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu Cimosa in njegovih upnikov. Nadzornikoma Cimosa, Walterju Gnauertu in Petru Stehleju, bi tako pripadlo:
- po 120 tisoč evrov, če bi vrednost prodaje Cimosa, torej kupnine in dolgov, ki bi jih prevzel novi lastnik, presegla 150 milijonov evrov, ali
- po 150 tisoč evrov, če bi vrednost posla presegla 200 milijonov evrov.
Tega v zadnjih dneh v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskem državnem holdingu (SDH) niso želeli komentirati.
So zapleti za nemške nadzornike tudi nova priložnost?
Gre za podatek, ki je pomemben za razumevanje trenutnega dogajanja, povezanega s Cimosom.
Člana nadzornega sveta Cimosa Peter Stehle in Walter Gnauert tudi svetujeta vodstvu pri operativnem prestrukturiranju, pri odnosih oziroma ključnih stikih s kupci in v postopku prodaje skupine. Kot je znano, je konzorcij lastnikov na čelu z DUTB oktobra lani podpisal pogodbo o prodaji Cimosa italijanskemu finančnemu skladu Palladio Finanziaria. Vrednost vsega posla je znašala 110 milijonov evrov.
To je 40 milijonov evrov manj od praga, ki dvema članoma nadzornega sveta Cimosa omogoča posebno nagrado. Da morebitna prodaja Italijanom pod temi pogoji nadzornikoma ne bo prinesla nagrade, so nam že avgusta lani potrdili na DUTB. Gnauert in Stehle sta ob podpisu pogodb leta 2015 pričakovala, da bo prodajna vrednost Cimosa višja, a je postopek sanacije očitno naredil svoje.
Toda novi zapleti pri poslu, ki je z napovedanim odhodom Italijanov že pred tedni skoraj dokončno padel v vodo, pomenijo tudi novo priložnost za nemške nadzornike v Cimosu.
Preberite še:
- Načrt B za Cimos: povezali bi ga z mariborsko livarno #video
- Kako bi uspešni slovenski podjetniki reševali Cimos
- Cimos: kako je hrvaška vlada Sloveniji želela nastaviti novo past
- Dan po italijanski rdeči luči: kaj se dogaja v Cimosu? #foto #video
- Konec za Cimos? Minister Počivalšek pravi, da (še) ne.
Obdržali bi svetovalne pogodbe
Država je namreč v vmesnem obdobju za Cimos že pripravila načrt B. Ta enako kot v primeru prodaje Italijanom predvideva, da bi lastniki sto milijonov evrov dolga odpisali in pretvorili v kapital. Obenem bi DUTB Cimosu odobrila sedem milijonov evrov likvidnostnega posojila. V treh do petih letih bi država začela iskati novega kupca za Cimos. Tudi povezovanje z Mariborsko livarno (MLM), kot smo neuradno izvedeli, ni več v igri.
Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl in izvršni direktor Janez Gradišek To posledično pomeni, da bi tudi oba nemška nadzornika kot predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl, srednjeročno zagotovo ostali na položajih, ki so jim v zadnjih letih prinesli nemalo ugodnosti.
Poročali smo že, da so v Cimosu pri Rosendahlu zaobšli določila tako imenovanega Lahovnikovega zakona, po katerih lahko plača menedžerja v državnem podjetju znaša največ petkratnik povprečne bruto plače v vsej skupini. Prejema okrog 6.500 evrov bruto plače na mesec, dodatno plačilo pa dobi še v Nemčiji kot direktor tamkajšnje Cimosove podružnice.
Obvod so našli tudi za dodatno plačevanje obeh tujih članov nadzornega sveta. Gnauert in Stehle tako od Cimosa dobivata dodatno plačilo za svetovanje v privatizacijskem postopku in sanaciji. Prvi prejme 4.500 evrov bruto na mesec, drugi pa 2.500 evrov bruto.
Prvi mož Cimosa obrnil ploščo
Še konec februarja, ko so Italijani javno zapustili pogajalsko mizo, je Rosendahl poudarjal, da bodo ogroženi novi posli, naročila in štiri tisoč delovnih mest, če končnega sporazuma s Palladio Finanziariem ne bo. Že v začetku marca, ko je država predstavila prvi osnutek načrta B, je ploščo obrnil. V državnem zboru je tako izjavil, da bi morala država naložbo države v Cimosu opredeliti kot strateško, torej je ne bi smela prodati.
Zdaj se je položaj spet spremenil. Po neuradnih informacijah so se v družbi Palladio Finanziaria pripravljeni vrniti za pogajalsko mizo. To bi lahko presekalo agonijo in prineslo nov začetek za družbo, njene poslovne partnerje in okoli 4000 zaposlenih v Sloveniji in na Hrvaškem.
Toda prav načrt B, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, bi lahko postal največja ovira pri reševanju Cimosa. Ne zaradi njegove vsebine, ampak zaradi pričakovanj, povezanih z njim.
Nov dogovor s Hrvati? Počivalšek: Z Marićem nisem bil v stiku.
Nekateri viri so nam v zadnjih dneh omenjali, da naj bi bil blizu tudi nov, tokrat dokončen dogovor med slovensko in hrvaško stranjo o rešitvi vseh odprtih vprašanj, povezanih s spornimi terjatvami do Cimosa.
Na ministrstvu za gospodarstvo so nam pojasnili, da minister Zdravko Počivalšek v zadnjih dveh tednih ni bil v stikih s ključnim hrvaškim pogajalcem, ministrom za državno premoženje Goranom Marićem. "Vse postopke o prodaji vodita DUTB in SDH," so nam pojasnili.
Spomnimo, Italijani so od posla odstopili prav zaradi zapletov pri rešitvi teh vprašanj, ki so se vlekla več mesecev. Še pred nakupom Cimosa namreč zahtevajo nedvoumen odgovor na vprašanje, ali sporazum, ki bi ga sklenili hrvaška in slovenska stran, zanje prinaša zavezujoče obveznosti za ohranitev delovnih mest na Hrvaškem in ali lahko Hrvati v primeru večjih odpuščanj v Cimosovih tamkajšnjih obratih od Italijanov zahtevajo plačilo odškodnine.
Iluzije državnega lastništva Cimosa
Predstavniki zaposlenih se očitno zavedajo, da ima Cimos zaradi upadanja prihodkov preveč zaposlenih in da se bo novi lastnik moral lotiti odpuščanja. Zato so se odločili, da bodo prek parlamentarne stranke Združena levica (ZL) poskušali prepričati državo, naj Cimos v srednjeročnem obdobju ohrani v sedanji obliki in v državnem lastništvu.
Nasprotujejo tudi načrtu B. Po njihovem gre le za "golo nadaljevanje privatizacije" Cimosa in prinaša "cikel odpuščanj, racionalizacij in rezanja stroškov v imenu povečevanja kratkoročne dobičkonosnosti".
Glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh V ZL so opozorili, da Italijani "ne rešujejo delovnih mest, temveč gledajo le na lastne finančne interese". Prepričani so tudi, da bi morala država prenesti Cimos z DUTB na SDH.
V ozadju te želje je zelo verjetno tudi pričakovanje, da bo SDH v postopku sanacije bolj "milosten" in pripravljen na različne kompromise. A gre bolj ali manj za iluzije brez realne podlage. Ključni kupci Cimosa še vedno podpirajo vstop Italijanov v lastništvo, dogovorjeno pa je tudi, da novi lastnik v prihodnjih treh letih zagotovi 70 milijonov evrov svežega kapitala.
Četudi bi država sama prevzela finančno in poslovno sanacijo Cimosa, bi morali povleči iste poteze, ki so jih načrtovali Italijani oziroma jih je predvidel dogovor o prodaji.
Tako bi morala država zagotoviti 70-milijonsko finančno injekcijo, ki so jo obljubili Italijani. Od tega bi bilo 20 milijonov evrov takoj, preostalo v treh letih. Cimos sredstva nujno potrebuje za posodobitev proizvodnje in pripravo na izvedbo novih naročil. Izpolniti bi morali tudi obveznosti do dobaviteljev, dogovore z bankami v Sloveniji in tujini …
Vrednost vseh ukrepov, ki jih je načrtoval nesojeni kupec Cimosa, je ocenjena na kar 100 milijonov evrov.
Ključni Cimosovi kupci si želijo nadaljnjega sodelovanja
Predstavniki DUTB in SDH so v začetku marca v Frankfurtu organizirali sestanek s ključnimi Cimosovimi kupci. Z njimi so se pogovarjali o trenutnem položaju Cimosa in možnostih za njegovo nadaljnje delovanje. "Poslovni partnerji so potrdili, da so pripravljeni sodelovanje s Cimosom nadaljevati," so sporočili iz DUTB.
Na sestanku o Cimosu ni bilo predstavnikov družbe Honeywell Turbo Technologies (HTT) iz Švice, daleč največjega kupca Cimosovih proizvodov. Z njim koprski velikan ustvari kar okoli 30 odstotkov vse svoje prodaje. Zato pa so v BMW, še enem pomembnem kupcu, javno zanikali odpoved naročil Cimosu, kot so napačno poročali nekateri mediji.
Kdo vse bo še zaslužil ob prodaji Cimosa
Ob prodaji Cimosa Italijanom bi posebno nagrado dobila družba Ernst & Young, ki jo je DUTB najel za svetovalca oziroma koordinatorja v prodajnem postopku.
Poslovanje Cimosa se poslabšuje. Za dosedanje delo je Ernst & Young že prejel 90 tisoč evrov, ob uspešnem koncu transakcije pa bi mu pripadalo še 0,65 odstotka "transakcijske cene". To pomeni, da bi družba dobila okoli 700 tisoč evrov dodatnega plačila.
Kako je to mogoče ob dejstvu, da je prodajni postopek zaradi različnih zapletov skoraj propadel, ni jasno. Ernst & Young je bil sicer tudi svetovalec DUTB v primeru neuspešnega prodajnega postopka družbe MLM, za kar je prejel 94 tisoč evrov. Tudi ta postopek je vodila DUTB.
Za pravnega svetovalca pa je prodajni konzorcij za Cimos najel odvetniško pisarno CMS Reich-Rohrwig Hainz. "CMS je bil izbran kot najugodnejši ponudnik v skladu z internimi predpisi prodajalcev," so pojasnili v DUTB, kjer so odvetniški družbi do zdaj plačali 40 tisoč evrov.
Slabo poslovanje Cimosa
Poslovanje Cimosa se poslabšuje. Poslovni prihodki so upadli za več kot 75 milijonov evrov na 317 milijonov evrov. Ob tem je družba zaradi oslabitev in rezervacij za spore ustvarila več kot deset milijonov evrov čiste izgube.
Cimos redno poplačuje obroke dodatnega financiranja, ki so mu ga zagotovili kupci, v decembru že šestega. Prihodnji mesec bo moral v skladu s potrjeno prisilno poravnavo poravnati četrti obrok obveznosti do navadnih upnikov.
V Cimosu se nadaljuje tudi dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja. Novembra lani so podpisali pogodbo o prodaji družbe Lira Kikinda v Srbiji. Prevzelo jo je podjetje K & M Invest, ki je v solasti Branislava Bugarskega, nekdanjega generalnega sekretarja za regionalno politiko in lokalno samoupravo Vojvodine. Med drugim so aprila lani zaprli tudi poslovno enoto v Sarajevu.
3