Četrtek, 24. 11. 2016, 14.16
7 let, 2 meseca
Zakaj se na letališče Brnik še dolgo ne boste mogli peljati z vlakom
Načrti o gradnji hitre železnice z neposredno povezavo z letališčem Jožeta Pučnika so splavali po vodi. Država se je odločila, da železnica ni ekonomsko upravičena, zato je ne bo. Na letališču so ogorčeni.
Vrednotenje možnosti za na novo načrtovano železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z neposredno povezavo z letališčem Jožeta Pučnika, ki bi potekala v povsem novem koridorju, torej zunaj koridorja obstoječe proge, se je lani končalo, pojasnjujejo na direkciji za infrastrukturo.
"Pri iskanju rešitev se je kljub številnim naporom celotne delovne skupine in številnim izvedenim optimizacijam izkazalo, da nobena od obravnavanih možnosti ni okoljsko sprejemljiva, zato jih skladno z veljavno prostorsko zakonodajo ni več mogoče obravnavati. Kot posledica optimizacije možnosti se je tudi pri ekonomskem vrednotenju izkazalo, da na podlagi izračunanih kazalnikov finančne donosnosti ter ekonomske donosnosti investicije obravnavane možnosti ekonomsko niso upravičene. Glede na navedeno se je ta študija predhodno končala," pojasnjujejo na direkciji.
Strategija daje prednost rekonstrukcijam pred novogradnjami
Po njihovih besedah je stroka glede na očitno ekonomsko in okoljsko zahtevnost projekta zato predlagala, da se v prvi vrsti v največji mogoči meri izkoristi potencial obstoječe železniške infrastrukture z rešitvami, ki ne zahtevajo velikih finančnih vložkov.
Na podlagi tega so pristopili k iskanju rešitev v koridorju obstoječe proge. Tak pristop izhaja tudi iz okoljskega poročila za strategijo razvoja prometa v Sloveniji, ki daje prednost rekonstrukcijam pred novogradnjami. To naj bi se glede na potrebe zgodilo do leta 2040.
Ekonomska upravičenost izvedbe nove regionalne železniške proge, dolge 20 kilometrov, glede na ocenjeno število potnikov in ocenjeno investicijsko vrednost ni upravičena.
Tudi zato je s spremembami in dopolnitvami občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) na območju letališča Brnik začela občina Cerklje na Gorenjskem. Po OPPN iz leta 2009 je bilo tu predvideno poslovno logistično središče, do katerega bi bila speljana hitra železnica iz Ljubljane, a je družba Raiffeisen Leasing kot lastnik večine zemljišč vložila zahtevo za dopolnitev OPPN.
Lastnik večine zemljišč si železnice niti ne želi
OPPN namreč natančno določa velikost in postavitev prihodnjih objektov. Veljavni OPPN med drugim predvideva tudi zelo velik objekt, kjer je bilo sprva načrtovano outlet središče.
A ker si je lastnik zemljišč zaradi spremenjenih tržnih razmer premislil, želi ta objekt razdeliti na več funkcionalnih enot, spremeniti možnost pozidave celotnega območja in ga prilagoditi novi prometni povezavi. Hkrati si želi, da železnice tam ne bi bilo, saj poteka prav po sredini enega izmed njihovih zemljišč, zato jim kvari možnost kakovostnega izkoristka zemljišča.
V družbi Raiffeisen Leasing, ki ima v lasti 250 tisoč kvadratnih metrov zemljišč v neposredni bližini letališča, poudarjajo, da v Sloveniji primanjkuje zemljišč za gradnjo modernih logističnih kapacitet.
"V povpraševanjih morebitnih kupcev naših zemljišč v železnici nihče ni videl prednosti," pojasnjuje direktorica Raiffeisen Leasinga Sladjena Križaj. Poudarja, da je sicer odločitev o gradnji železnice na strani ministrstva za infrastrukturo, ki bi projekt financiralo in presodilo ekonomsko upravičenost.
Cerkljanski župan Franc Čebulj zadnjih odločitev države o gradnji železniške povezave ne pozna. "V 22 letih županovanja sem videl že več tras, kjer bi železnica lahko bila speljana. Kolikor vem, je vlada nazadnje odločila, da hitra železnica ne bo potekala mimo letališča," je povedal Čebulj.
Letališče železnico potrebuje
V družbi Aerodrom Ljubljana, ki je že dve leti v lasti nemškega Fraporta, pa so nad odločitvijo vlade ogorčeni. Prepričani so, da je za zagotavljanje dolgoročnega razvoja osrednjega slovenskega letališča železniška povezava nujna. Ministrstvo kot soglasodajalca zato pozivajo, da zaščiti interese javne prometne infrastrukture, tako razvoja letališča kot železnice in ne dovoli prostorskih sprememb.
"Morda gre trenutno res za ekonomsko neupravičeno investicijo, a čez deset, dvajset let zagotovo bo," je prepričan predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir.
"Če do osrednjega državnega letališča ne bo speljana železniška povezava, bo za letališče dolgoročno narejena velika škoda. Morda gre trenutno res za ekonomsko neupravičeno investicijo, a čez deset, dvajset let zagotovo bo."
"Četudi država zdaj nima denarja, bi železnica morala ostati v prostorskem načrtu. Letališča in logistični centri brez železnice namreč težko delujejo, zato ne vem, zakaj je država ne načrtuje," je oster predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Dodaja, da je za območje primarno pomembnejši tovorni železniški promet, sekundarno pa potniški.
Namesto outleta bo zrasel logistični center
"Ker je bilo zemljišče prvotno predvideno za gradnjo outlet centra, se zdaj bolj nagibamo h gradnji logističnih objektov. Te sicer dovoljuje že obstoječi OPPN, a rabo zemljišča želimo dodatno izboljšati," pojasnjuje Križajeva. Nov OPPN bi bil po besedah Križajeve lahko sprejet do konca prihodnjega leta.
Raiffeisen Leasing ima ob letališču Brnik v lasti 250 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, a vanje, razen gradnje komunalne infrastrukture, na namerava vlagati. Za nekatera zemljišča že ima morebitne kupce, 50 tisoč kvadratnih metrov zemljišča so že prodali. Imena novega lastnika zaradi poslovne skrivnosti ne želijo razkriti. Ker je zemljišče v večji meri namenjeno logistični dejavnosti, gre verjetno za logistično podjetje.
Veliko povpraševanje logistov
Križajeva poudarja, da v Sloveniji primanjkuje zemljišč za gradnjo modernih logističnih kapacitet. "Za naše morebitne kupce je okolica Ljubljane izjemno zanimiva. Ni pa to edina mogoča dejavnost. Če se bo našel kupec za gradnjo trgovskega središča, nimamo nobenih zadržkov s prodajo," še pravi Križajeva.
Še vedno pa gradnjo outleta v neposredni bližini letališke stavbe načrtuje družba ABC nepremičnine. Kot nam je povedal direktor družbe Andrej Kuplenk, je v igri investitor, ki nakup pogojuje s 30-odstotno zasedenostjo centra s trgovinami uveljavljenih blagovnih znamk.
2