Zakaj so skladi dobra priložnost za naložbo?

O tem, kako se lotiti varčevanja v skladih in kako prilagoditi svojo naložbo, smo se pogovarjali z mag. Mihom Čehom, direktorjem sektorja marketinga in prodaje pri družbi za upravljanje KBM Infond (Skupina Nove KBM). Skladi namreč ustvarijo potencialno višji donos od obrestnih mer v bankah.

Mag. Miha Čeh, direktor sektorja marketinga in prodaje pri družbi za upravljanje KBM Infond (Skupina Nove KBM): "Razpršitev in čas sta najboljša zaveznika v obvladovanju tveganj vrednostnih papirjev." Kdaj je pravi trenutek za naložbe v sklade?

Priložnost za začetek varčevanja v skladih je kadarkoli. Vzajemni skladi vlagateljem dajejo možnost, da z naloženimi sredstvi ustvarijo potencialno višji donos od obrestnih mer v bankah. Te so trenutno zelo nizke, kar nam ustreza pri posojilih, pri varčevanju pa seveda ne. Del prihrankov je zato smiselno naložiti tja, kjer lahko dosežejo višji donos.

Vlagatelji lahko varčujejo v vzajemnih skladih z mesečnimi ali enkratnimi vplačili. Znesek vplačil je mogoče kadarkoli zvišati, znižati, začasno ali trajno prekiniti. Sredstva niso vezana, torej jih je mogoče kadarkoli tudi dvigniti.

Vsak vlagatelj se ob načrtovanem vplačilu sprašuje, ali so delnice drage ali poceni in koliko lahko še zrastejo ali padejo. Lahko rečemo, da je bistveno pravilo eno: vlagatelj naj ima naložbo glede na svojo nagnjenost k tveganju smiselno prilagojeno svojim pričakovanjem in želenemu času trajanja naložbe.

Kako se investitor najbolje odloči za to, kateri sklad je zanj najprimernejši? Katere dejavnike mora pri tem upoštevati?

Pri odločanju za naložbo si vlagatelj najprej določi svoj osebni finančni cilj. Koliko časa načrtuje varčevati, koliko sredstev bo namenil za to, kakšen donos pričakuje, kolikšna nihanja je pripravljen prenesti? Pri odločanju za vzajemne sklade je pomembno, da je vlagatelj dobro seznanjen s tem, za kakšno obliko naložbe se odloča. Čeprav je večina informacij o skladih na voljo na spletu, je pri razmišljanju o naložbi in odločanju o skladih osebni razgovor velikokrat neprecenljiv. Strokovnjaki lahko pomagajo vlagateljem spoznati, kakšna je njihova osebna nagnjenost k tveganju, dobro poznajo vzajemne sklade in lahko pomagajo pri oblikovanju osebnega portfelja.

Tabela: Podskladi Krovnega sklada Infond po tipu sklada

Kakšne zahteve imajo vaši vlagatelji? So bolj pasivni ali aktivni?

Infond upravlja 26 skladov, v njih pa prek 300 milijonov evrov sredstev več kot 80 tisoč vlagateljev. Glede na veliko število vlagateljev med njimi najdemo tako pasivne vlagatelje, ki ohranjajo nespremenjeno naložbeno razpršitev daljši čas, kot tudi aktivne, ki pogosteje spreminjajo svoj portfelj skladov. Za oba tipa vlagateljev ponujamo širok nabor različnih tipov skladov in naložbenih možnosti, ki jim omogočamo optimalno naložbo, prilagojeno njihovim željam in potrebam.

Kaj zagotavlja naložba v sklade KBM Infond?

Z naložbo v Infondovem vzajemnem skladu vlagatelj varčuje v široko razpršenem portfelju delnic, obveznic, kratkoročnih vrednostnih papirjev, bančnih depozitov in drugih naložb, odvisno od tipa in naložbene politike posameznega vzajemnega sklada. Razpršena naložba v vzajemne sklade omogoča doseganje potencialno višjih donosov kot pri običajnih varčevalnih produktih. Zagotavljamo izredno pregledno poslovanje sklada, saj so vsi stroški transparentno objavljeni, prav tako pa tudi dnevno objavljamo vrednost enote za vsak sklad. Treba je vedeti, da vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izplačilo sredstev, saj naložba v Infondove sklade ne predstavlja časovne vezave sredstev, kot je to značilno pri bančnih depozitih.

Vlagatelj lahko po potrebi tudi spreminja svoj portfelj skladov in prenaša sredstva med skladi brez dodatnih stroškov in tudi brez davčne obremenitve, saj je prenos sredstev med podskladi posameznega krovnega sklada praviloma brez stroškov in ni podvržen obdavčitvi kapitalskih dobičkov.

Kateri sklade najbolj priporočate vlagateljem?

Foto: Thinkstock

Vlagatelji si osebne naložbe v vzajemnih skladih izbirajo glede na lastne finančne cilje. V večini primerov jim predlagamo razporeditev sredstev v več različnih skladov. Skladi, ki jih predlagamo kot osnovo naložbene razporeditve, so na primer delniški sklad Infond Beta, mešani sklad Infond Alfa in obvezniški Infond Bond – Euro. Seveda pa lahko vlagatelji izbirajo in se odločijo za naložbo v enega ali več drugih skladov, na primer v geografsko ali sektorsko usmerjene.

Glede na tipe skladov lahko vlagatelji izbirajo delniške, mešane, obvezniške in denarne sklade. Delniški skladi imajo na primer vedno vsaj 85 odstotkov vseh sredstev naloženih v delnice.

Geografska opredelitev razkrije, ali skladi nalagajo sredstva globalno, po vsem svetu, ali v kak del sveta: na razvite trge, trge v razvoju, območje Evrope, Amerike, štiri države BRIC – Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko …Sektorska opredelitev razkrije, ali ima sklad kakšno omejitev, v kakšen tip industrije nalaga: Infond Energy na primer sredstva nalaga v delnice družb sektorjev energetike in javne oskrbe, Infond Life v sektor zdravstva, Infond Technology v informacijsko tehnologijo. Vsak od skladov ima torej svojo naložbeno politiko in na osnovi tega se vlagatelj odloča, ali je ta sklad primeren zanj. Vlagatelj lahko izbere kombinacijo več skladov ali pa le en sklad.

Kako upravljavci vaših skladov skrbijo za varnost naložbe in donosnost kapitalskega vložka?

Upravljavci sredstva posameznih skladov razporejajo in investirajo v različne vrednostne papirje (delnice, obveznice, bančne depozite in ostale naložbe …). Za ustrezno kombinacijo varnosti in donosnosti skrbijo predvsem s tekočim spremljanjem dogajanja in večjim številom naložb v portfelju sklada. Na osnovi strokovnega pristopa, študij in tržnih analiz se poskuša investirati predvsem v kakovostne vrednostne papirje, npr. delnice perspektivnih podjetij z dobrimi poslovnimi rezultati, in na ta način iztržiti največji donos ob razumni stopnji tveganja.

Kakšni so vaši nasveti, kako se vlagatelji najbolje izognejo tveganim naložbam?

Vzajemni skladi so zaradi razpršitve v osnovi manj tvegani kot kupovanje posameznih delnic na borzi. Prav tako ni nujno v najboljšem interesu vlagateljev, da se kar najbolj izognejo tveganju – v tem primeru naložijo denar na bančni depozit in gotovo bodo prejeli sicer skromne obresti. Vsak vlagatelj naj razmisli in se seznani s svojo osebno nagnjenostjo k tveganju. To najlažje stori na vpisnih mestih (npr. v poslovalnicah Nove KBM) v razgovoru z bančnim strokovnjakom ali pa si pomaga z interaktivnim vprašalnikom, objavljenim na spletni strani www.infond.si, kjer je mogoče najti veliko nasvetov. Ustrezno svojim finančnim ciljem, željam in osebni nagnjenosti k tveganju potem opravi izbor enega ali več skladov. Razpršitev in čas sta najboljša zaveznika v obvladovanju tveganj vrednostnih papirjev.

Kakšne vsote so primerne za vlaganje v sklade? Se bolj donosni redni mesečni vložki ali večji enkratni zneski?

Foto: Thinkstock

Pri vlaganju v Infondove sklade ni omejitev v višini zneska. Vzajemni skladi so primerni tako za varčevanje z nižjimi zneski kot tudi za naložbe višjih zneskov.

V primeru večjih enkratnih nakupov je donosnost naložbe lahko odvisna od časa nakupa, kasnejšega dogajanja na kapitalskih trgih, obdobja naložbe in tudi časa odločitve za prodajo. Z mesečnimi vložki in razporeditvijo nakupov enot skladov se vlagatelj izogne ugibanju, kdaj je pravi čas za nakup. Ko so točke cenejše, jih za enak znesek kupi več, ko so dražje, pa manj.

Povprečna nabavna cena je na koncu ugodnejša od najdražjih nakupov in višja od najcenejših. Takšne postopne mesečne nakupe vlagatelj lahko dopolnjuje z enkratnimi zneski.