Zakaj srbski tajkun noče podpisati dogovora o varovanju poslovnih skrivnosti?

Po naših informacijah se je namreč rok za oddajo zavezujočih ponudb v postopku prodaje, ki se je iztekel pred dnevi, podaljšal za približno mesec dni. 

To naj bi si želelo več morebitnih kupcev, saj da so imeli do prvotnega roka premalo časa za pridobitev vseh pomembnih informacij o banki. Tako imenovana podatkovna soba, v kateri so zbrani vsi podatki o njenem poslovanju in delovanju, jim je namreč svoja vrata odprla šele v začetku junija.  

Kdo se zanima za banko

Kot je znano, se za nakup 55 odstotkov delnic, ki jih med drugim prodajajo Sava, Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav, zanimajo štirje ponudniki:

-  ameriški finančni sklad Apollo Global Management, sicer lastnik Nove KBM,

-  Telekom Slovenije,

-  Kolektor Group in

-  AIK Banka, ki je v lasti Miodraga Kostića.

Kakšna bo cena?

Za zdaj ni znano, kolikšne cene so ponudili v nezavezujočih ponudbah. Marca 2015 je bila tržna cena delnice Gorenjske banke v prisilni poravnavi Save, njene največje lastnice, ocenjena na 364 evrov, likvidacijska pa na 298 evrov. 

Foto: Klemen Korenjak Pričakovanja so se od takrat, ko je Banka Slovenije od Save zahtevala odprodajo deleža v Gorenjski banki, povečala. Lani je banka obseg bilančne vsote povečala na 1,51 milijarde evrov in ustvarila za 13,4 milijona evrov dobička iz rednega delovanja. Njen skupni kapital je presegel 200 milijonov evrov, delež prvovrstnega kapitala (Tier 1) pa 13 odstotkov. 

Zakaj Kostić ne želi v podatkovno sobo ...

Že nekaj časa je zato v dobro obveščenih krogih mogoče slišati, da bi se lahko oba domača ponudnika – Telekom Slovenije in Kolektor – odločila oddati skupno zavezujočo ponudbo. Ali je tudi to eden od razlogov za podaljšanje roka, uradno ni mogoče izvedeti. 

Zagotovo pa teh težav s podatkovno sobo nima Kostić. Po naših informacijah namreč AIK Banka pred oddajo ponudbe ni podpisala sporazuma o varovanju poslovnih skrivnosti (non-disclosure agreement v angl.). Tako je mogoče domnevati, da ima Kostić o poslovanju banke očitno že vse informacije, ki jih potrebuje. 

... in kaj na to pravi ATVP

To odpira nekatera vprašanja. Na primer, ali je ob dejstvu, da eden od ponudnikov za nakup banke ne podpiše dokumenta, ki mu omogoča skrbni pregled banke, že mogoče govoriti o sumu insajderstva, torej razpolaganja z notranjimi informacijami? In ali je ta sum že zadosten razlog za ukrepe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), regulatorja trga?

Miloš Čas, ATVP Foto: ATVP Na ATVP konkretnih primerov ne komentirajo. Pojasnili pa so, da vsak nadzorni postopek zaradi suma trgovanja z notranjimi informacijami dejstvo uvedejo ob obstoju indica, da je notranja informacija obstajala, da je določena oseba imela do nje dostop in da je ob tem tudi trgovala.

"S stališča sankcioniranja na podlagi pooblastil za ATVP ne bi bilo pomembno, ali je oseba podpisala dogovor o varovanju poslovnih skrivnosti, ampak predvsem, ali je resnično prišla do podatkov. Nenavadno bi sicer bilo, da bi bil dostop do podatkov v okviru skrbnega pregleda mogoč pred podpisom takšnega dogovora," so poudarili na ATVP, ki jo vodi Miloš Čas. 

Po mnenju agencije skrbni pregledi nujno ne pomenijo dostopa do notranjih informacij, saj lahko podatkovna soba vsebuje tudi nekatere javno dostopne podatke.

Ni je na seznamu insajderjev, ker ga ni

AIK Banka ima sicer že od lani v lasti 20 odstotkov Gorenjske banke, v njenem nadzornem svetu pa ima od maja lani tudi svojo predstavnico Jeleno Galić. 

Na vprašanje, ali je Galićeva na seznamu oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij banke, pa so nam na ATVP odgovorili, da so takšen seznam dolžni pripraviti le izdajatelji, ki so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu. Ker je delnice Gorenjske banke v večstranski sistem trgovanja uvrstila ljubljanska borza, ji tega seznama torej ni treba spisati.