Zakaj tujci v Slovenijo nočejo prinesti svojega denarja?

Delež tujih naložb v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami srednje Evrope – Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško – precej nižji. Kot je pokazala analiza podjetja Bisnodem, je pri nas kar 96 odstotkov podjetij v izključno domači lasti, na Češkem je takšnih 77 odstotkov podjetij. Delež tujega kapitala v vsem kapitalu čeških in slovaških podjetij presega 40 odstotkov, Slovenija caplja za njimi z dobrimi 11 odstotki deleža tujega kapitala v vsem kapitalu podjetij.

Tujcem sporočamo, da pod Alpami niso dobrodošli Način privatizacije, neprivlačnost naše države za tujce, omrežja, ki so ščitila svoje partikularne interese, in zbirokratiziran zakonodajni okvir, so razlogi za to, da je delež tujega kapitala pri nas nižji kot v primerljivih državah, pravi ekonomist Matej Lahovnik.

"Že v okviru prve faze privatizacije so druge države izbrale model, s katerim so bolj pritegnile tuji kapital, medtem ko je Slovenija dala prednost notranjim odkupom zaposlenih. To sicer niti ni bilo slabo, ampak se je v zadnji fazi tranzicije izrodilo v nepregledne menedžerske odkupe podjetij," pravi nekdanji gospodarski minister.

"V Sloveniji na različne načine tudi sporočamo tujim investitorjem, da pri nas niso dobrodošli. Ljudem smo v letih tranzicije sistematično dopovedovali, da ima v Sloveniji v čim večjem številu podjetij večinski delež domači, ne tuji kapital. Širila se je neka fobija pred tujimi naložbami in takšen odnos je še danes precej prisoten, čeprav se je vmes seveda več kot nazorno pokazalo, da so nekateri ta nacionalni interes in odsotnost tujega kapitala izkoristili in zlorabili za svoje zasebne namene oziroma za poskus privatizacije denarnega toka podjetij," ugotavlja Lahovnik.

Omrežje "old boys" in tuja konkurenca Eden od razlogov za to, da tujih naložb v zadnjih desetih letih ni bilo, je tudi dejstvo, da je "bil za tako imenovano omrežje 'old boys', mrežo dobrih starih fantov, ki so imeli tudi namene lastniniti podjetja, tuji kapital konkurenca. Seveda so storili vse, da tujega kapitala ni bilo blizu Slovenije. Pojem nacionalnega interesa pa so potem zlorabili za svoje zasebne namene. Termin nacionalni interes je bil izrazito zlorabljen za partikularne interese vplivnih skupin, lobijev, tranzicijskih mrež".

Lahovnik opaža, da ima država do tujih vlagateljev poseben odnos: "To smo lahko videli v minulih dneh, ko so bili na obisku predstavniki podjetja China Southern Airlines, ki so se zanimali za vlaganje v Aerodrom Ljubljana in Adrio Airways, pa vendar nihče od ministrov in predsednica vlade niso imeli časa, da bi sprejeli morebitnega vlagatelja, čeprav je pripravljen vložiti več kot milijardo evrov v Slovenijo, v razvoj infrastrukture. To je zelo jasno znamenje, da vlagatelj ni ravno dobrodošel v Sloveniji."

Težave povzročajo tudi predpisi in strah pred davki. "Predvsem togost predpisov, hipernormiranost, to sta značilnosti slovenskega poslovnega okolja. Čeprav se pri predpisih razmere izboljšujejo, je težava tudi strah pred zategovanjem davčnega primeža, napoved različnih dodatnih davkov je namreč znamenje, da namerava država podjetjem vzeti še večji del denarnega toka," opozarja Lahovnik in ob tem dodaja, da govorjenje o kriznem davku zagotovo ne pripomore k temu, da bi kdo resno razmišljal o naložbah v Sloveniji. Sicer pa Lahovnik težavo vidi tudi v trgu dela, za katerega pravi, da je še vedno tog, postopki, povezani z njim, pa se tujcem zdijo preveč zapleteni.

Manj razvite države so se radikalneje odprle tujemu kapitalu Ekonomist Bogomir Kovač razloge za razkorak med Slovenijo in drugimi državami srednje Evrope pri deležu tujega kapitala vidi v razvitosti, v kritični masi vstopnih naložb, velikem obsegu ekonomske migracije in razvitosti držav pred drugo svetovno vojno. Razlika je nastala zaradi hitre odprodaje bank tujcem v nekaterih drugih državah in dejstva, da imajo te večji notranji trg, ki je za tuji kapital privlačnejši, dodaja.

"To so države, ki so bile pred leti razmeroma manj razvite od Slovenije in so se precej bolj radikalno odprle za tuj kapital. V trenutku, ko država dobi nekaj tujih naložb in se njihova varnost potrdi, pridejo še druge naložbe. Mi smo se zaradi razmeroma visoke stopnje razvitosti med postsocialističnimi državami zapirali, ker smo mislili, da tujih naložb ne potrebujemo."

Ekonomski migranti so pripeljali organiziran tuji kapital Treba je upoštevati tudi dejavnik ekonomske migracije, pravi Kovač. "Ekonomski migranti iz velikih in industrijsko tradicionalno razvitih držav pred drugo svetovno vojno, kot je bila na primer Češkoslovaška, so se začeli vračati. Migracijski kapital v državah, kot je na primer Poljska, se je potem vračal, organiziran, podprt bančno in poslovno."

Naslednji razlog je po Kovačevo tudi, da smo pri nas ohranjali lasten bančni sistem, v drugih državah pa je tuji kapital pripeljal tudi tuje komitente: "Drugod so se banke razmeroma hitro odprodale in s tem se je odprl velik kanal, banke so svoje komitente iz drugih držav pripeljale s seboj." Kovač še poudarja, da je dejavnik tudi velikost notranjega trga: večji kot je, več je tujih naložb.