Torek, 28. 5. 2024, 13.51
6 mesecev
Zanimanje za slovensko poslovno okolje se povečuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Član upravnega odbora AHK Slovenija Mladen Ljubas, vodja korporativnega komuniciranja pri AHK Slovenija Tina Drolc in predsednica AHK Slovenija Dagmar von Bohnstein so na novinarski konferenci predstavili rezultate ankete o gospodarskih in naložbenih razmerah v Sloveniji.
Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica in z 1,8 milijarde evrov tujih neposrednih naložb (2022) ena najpomembnejših vlagateljic v Sloveniji. Nemško-slovenska blagovna menjava je leta 2023 znašala 14,4 milijarde evrov, kar predstavlja upad trgovanja za nekaj manj kot tri odstotke v primerjavi s prejšnjim letom. Eden od glavnih razlogov za nazadovanje je bilo manjše povpraševanje iz Nemčije, a kljub temu se zanimanje za Slovenijo kot poslovno lokacijo povečuje. Slovenija se je po oceni vprašanih podjetij uvrstila na prvo mesto držav srednje in vzhodne Evrope.
Slovenija je v regionalni primerjavi držav srednje in vzhodne Evrope pridobila veljavo. Čeprav je trg razmeroma majhen, številna nemška podjetja črpajo obsežno strokovno znanje slovenskih podjetij, njihovo inovativno moč, visokokvalificirane strokovnjake in se tako opirajo na tradicionalno dobro sodelovanje, zlasti v avtomobilskem in industrijskem sektorju. Naložbe v raziskave in razvoj so visoke in se povečujejo. Na drugi strani pa se država sooča z izzivom, kako čim bolj izkoristiti svoj potencial za neposredne tuje naložbe in močnejšo gospodarsko rast. Podjetja se spopadajo z vse večjim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, zlasti v proizvodnem sektorju. Stanje dodatno otežujeta toga delovna zakonodaja in razmeroma visoka davčna obremenitev srednjih dohodkov, so poudarili na letni novinarski konferenci Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija).
Predsednica zbornice Dagmar von Bohnstein je poudarila, da je Slovenija v zadnjem letu kot poslovna lokacija dosegla izjemen uspeh: "V letni raziskavi so jo predstavniki sodelujočih podjetij uvrstili na prvo mesto kot poslovno lokacijo v regiji 15 držav srednje in vzhodne Evrope. K tej uvrstitvi sta največ prispevala dejavnika poslovno okolje (dobavitelji, raziskave in razvoj, plačilna disciplina) ter infrastruktura (promet, komunikacije, digitalizacija). Na dnu lestvice in posledično negativno ocenjena sta dejavnika finance (davčna obremenitev, davčna uprava) in gospodarska politika (predvidljivost, javna uprava, korupcija, politična stabilnost)."
Nujno ukrepanje glede stabilnosti gospodarskega okolja
Von Bohnsteinova je dodala, da so področja, na katerih ima Slovenija obveznosti, z vidika vprašanih jasna. "To so predvsem davčna politika za spodbujanje rasti, učinkovita davčna uprava, fleksibilna delovna zakonodaja in dolgoročno predvidljiva gospodarska politika."
Po mnenju podjetij pa Slovenijo čakajo še boj proti korupciji, vzpostavitev transparentne in ciljno usmerjene javne uprave ter politična stabilnost.
"Čeprav se gospodarske razmere rahlo izboljšujejo, je še vedno čutiti negotovost glede nadaljnjega razvoja. Glavni razlogi za to so nepredvidljiva gospodarska politika države, trajajoča energetska kriza in vztrajno visoka inflacija. Polovica vprašanih ostaja črnogleda glede stabilnosti gospodarskega okolja v prihodnje, zato bi bilo na tem področju nujno ukrepati," je poudarila von Bohnsteinova.
Slovensko gospodarstvo ostaja odporno
Mladen Ljubas, član upravnega odbora AHK Slovenija in direktor DB Schenker Area Adriatic, pa je poudaril, da je zaradi nadaljnjega razvoja svetovnega gospodarskega okolja treba pozorno spremljati vplive na podjetja, ki poslujejo v Sloveniji. "Kljub izzivom, ki jih prinašajo nedavne geopolitične napetosti in motnje v globalni dobavni verigi, slovensko gospodarstvo ostaja odporno. Nedavni podatki kažejo, da je slovenskim podjetjem uspelo ohraniti stabilno pot rast, zlasti v proizvodnem in razvojnem sektorju. Proaktivni ukrepi vlade, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in naložbami v digitalno infrastrukturo, so imeli ključno vlogo pri ublažitvi negativnih učinkov," je poudaril Ljubas.
A po njegovih besedah izzivi ostajajo. "Naraščajoči stroški energije in inflacijski pritiski obremenjujejo operativne proračune. Poleg tega pomanjkanje delovne sile v nekaterih sektorjih opozarja na potrebo po stalnem vlaganju v znanja in spretnosti ter razvoj programov usposabljanja. Glede gospodarske perspektive Slovenije ostajamo optimistični. Stalna zavezanost inovacijam, skupaj s strateško usmerjenostjo v trajnostni razvoj, omogoča slovenskim podjetjem nadaljnjo rast," je sklenil Ljubas.
Slovensko-nemška gospodarska zbornica gospodarsko raziskavo izvaja od leta 2006, zadnja je med podjetji potekala med 19. februarjem in 15. marcem letos. Od leta 2006 raziskavo istočasno izvajajo v 15 drugih državah srednje in vzhodne Evrope. To ustvarja priložnost za neposredno primerjavo razmer v posameznih državah.
Najpomembnejši cilj raziskave je prepoznati tiste lokacijske dejavnike, zaradi katerih je Slovenija privlačna za nemške vlagatelje, in hkrati identificirati morebitne šibke točke, katerih izločanje lahko dodatno spodbudi pripravljenost za naložbe.
Ključne ugotovitve za leto 2024:
- Vprašani ocenjujejo trenutne gospodarske razmere kot zadovoljive z rahlo rastočimi pričakovanji.
- Zanimanje za Slovenijo kot poslovno lokacijo se povečuje – Slovenija se je po oceni vprašanih podjetij uvrstila na prvo mesto držav srednje in vzhodne Evrope.
- V regionalni primerjavi držav srednje in vzhodne Evrope je Slovenija pridobila veljavo.
- Naložbe v raziskave in razvoj so visoke in se povečujejo.
- Vprašani kot največje izzive Slovenije navajajo razmeroma visoke davčne obremenitve, nepredvidljivost gospodarske politike, boj proti korupciji, neučinkovitost javne uprave, razmeroma visoke stroške dela in pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
