Četrtek, 26. 4. 2018, 4.01
6 let, 7 mesecev
Zavarovalnice nas bodo spet udarile po žepu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,45
23
Več sto tisoč ljudi je v teh dneh skupaj s položnicami za dopolnilno zdravstveno zavarovanje prejelo tudi obvestila, da bo od zdaj njihova premija višja. Zavarovalnice s prstom kažejo na ministrstvo za zdravje, ki je predlagalo zvišanje cen zdravstvenih storitev. Kaj jim odgovarja ministrstvo?
Zavarovanci Vzajemne in Triglava bodo z majem začeli plačevati višje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Adriaticu Slovenici so jih medtem podražili že konec lanskega leta.
Preberite še -> Bo evropski velikan zmešal karte pri dopolnilnem zavarovanju?
Po žepu bodo zavarovance najbolj udarili v zdravstveni zavarovalnici Triglav, kjer so premije zvišali za 1,8 evra oz. več kot šest odstotkov. Nič bolj prizanesljiva ne bo Vzajemna, naša največja zdravstvena zavarovalnica, saj je premije podražila za 1,3 evra.
Po novem bodo premije znašale:
- Vzajemna: 30,12 evra (prej 28,82 evra), 850.000 zavarovancev;
- Triglav: 30,79 evra (prej 28,99 evra), 359.100 zavarovancev;
- Adriatic Slovenica: 30,34 evra (prej 29,34 evra), 277.000 zavarovancev.
Podražitve bodo torej prizadele več kot milijon tistih, ki plačujejo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V blagajne zavarovalnic se bo mesečno nateklo do dva milijona evrov dodatnih sredstev.
"Stroški rastejo, porabili smo vse rezerve"
Dvig premij je več kot upravičen, zgoditi pa bi se moral že prej, v en glas poudarjajo v zdravstvenih zavarovalnicah. V povprečju se bodo premije zvišale za skoraj pet odstotkov, torej za natanko toliko, kolikor naj bi bile letos višje cene zdravstvenih storitev.
"Naraščanje cen in pogostosti uveljavljanja zdravstvenih storitev povečujejo obseg plačil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in doplačil k zdravstvenim storitvam, ki jih krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje," so poudarili v Triglavu.
Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne
Širijo se programi. Že lani so se povišale plače v zdravstvu, dvig je dogovorjen tudi za letošnje leto. Hkrati se z izvajanjem programov skrajševanja čakalnih dob povečuje obseg zdravstvenih storitev, ki jih delno krije tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
V Vzajemni so šli še dlje. Pojasnili so, da vse višje odhodke za zdravstvene storitve že dalj časa pokrivajo s preteklimi presežki in rezervami, v zadnjih dveh letih pa pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju poslujejo celo z izgubo.
Poudarili so, da vsi krijejo enake programe po enakih cenah, pri čemer nimajo vpliva ne na cene ne na obseg storitev. "Tako da ima največji vpliv na gibanje premij ministrstvo, ki s splošnim dogovorom ureja obseg in cene storitev," so dejali v Vzajemni.
Uradni podatki: zaslužili dva milijona evrov več
Kljub vsemu uradni podatki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) o dogajanju na trgu zdravstvenih zavarovanj kažejo nekoliko drugačno sliko.
Gabrijel Škof, prvi mož Adriatica Slovenice
V letu 2017 se je res zgodil petodstotni dvig tako števila škodnih primerov (na dobrih 23 milijonov) kot obračunane kosmate odškodnine, ki je znašala 452 milijonov evrov.
Toda na drugi strani so zavarovalnice z zdravstvenimi zavarovanji zbrale dosti več premij, skupno 515 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2016 se je celo povečal presežek premij nad škodami, z 61 na 63 milijonov evrov.
Ministrstvo: Milijoni za nesmiseln boj na trgu
Tudi na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc, kjer so bili pobudniki letošnjega petodstotnega dviga cen zdravstvenih storitev, opozarjajo, da ni razloga za zvišanje premij in da zdravstvene zavarovalnice pri tem zasledujejo izključno lastno korist.
Zdravstvo je v času krize od leta 2009 varčevalo, skupne cene zdravstvenih storitev pa so se znižale za 8,5 odstotka. "Zavarovalnice v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij, ampak so jih, nasprotno, povečevale," so pojasnili na ministrstvu.
Milojka Kolar Celarc
V vseh teh letih so zavarovalnice porabile precejšnja sredstva tudi zato, da so si medsebojno prevzemale zavarovance. V letu 2016 so za to porabile okrog osem milijonov evrov.
Na ministrstvu zato ne vidijo nobene potrebe za dvige premij. Še enkrat so izpostavili tudi visoke obratovalne stroške zdravstvenih zavarovalnic, ki letno znašajo okoli 50 milijonov evrov in bi jih lahko namenili za zdravstvene storitve.
Spomnili so, da so v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideli ukinitev dopolnilnega zavarovanja in njegovo preoblikovanje v solidarno zdravstveno doplačilo. Vendar je njegovo sprejetje, kot je znano, padlo v vodo.
ZZZS: Obrnite se na ministrstvo
Medtem ko zdravstvene zavarovalnice in ministrstvo s prstom kažejo drug na drugega, se proračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povečuje.
V letošnjem letu bodo prihodki predvidoma višji za 162 milijonov evrov in naj bi dosegli 2,85 milijarde evrov. V zdravstveno blagajno se bo nateklo več denarja zaradi večjega števila zaposlenih in posledično več plačanih prispevkov ter prilivov iz proračuna.
Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev in skrajševanje čakalnih dob, manjši del pa tudi za povečanje mase plač zaposlenih na ZZZS.
Na ZZZS niso hoteli komentirati hkratnega dviga premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegove upravičenosti, češ da nimajo vpogleda v poslovanje zdravstvenih zavarovalnic. Za pojasnila so nas napotili na ministrstvo in pristojne agencije.
23