Četrtek, 10. 4. 2025, 17.54
2 dneva, 1 ura
Po predlogu zakona naj bi bila dostopnost psihoterapije večja in kakovost storitev višja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ureja do zdaj neurejeno področje. Dostopnost psihoterapije, ki jo uvršča med zdravstvene dejavnosti, naj bi bila večja, kakovost storitev pa višja. Psihoterapija bo lahko financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izhaja iz predloga.
Do psihoterapevtske obravnave bodo lahko medtem uporabniki prišli brez napotnice v okviru centra za krepitev zdravja, centra za duševno zdravje odraslih in centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel povedala na novinarski konferenci po seji vlade.
Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.
Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, je naštela ministrica.
Psihoterapevtske pristope bodo postopoma nadgrajevali
Predlog predvideva različne vrste psihoterapevtskih pristopov. To so denimo družinska psihoterapija, eksistencialna terapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, logoterapija, psihoanaliza in skupinska analiza. V začetni fazi bo te pristope določal zakon, v nadaljevanju pa minister za zdravje na predlog zbornice. "Pristopi se pač razvijajo, lahko pride kakšen novejši, tako da jih bo treba nadgraditi," je napovedala.
Po njenih zagotovilih so pristopi v predlogu določeni na podlagi znanstvenih meril. Pregledali so vse pristope, ki jih ima evropska zveza za psihoterapijo, in v predlagani zakon vnesli tiste, ki so znanstveno podprti, je poudarila.
Po predlogu bo vpis v register in podeljevanje licenc do ustanovitve zbornice izvajalo ministrstvo za zdravje, licenca pa bo izdana za obdobje sedmih let. Po preteku tega obdobja jo bodo morali psihoterapevti podaljšati.
Prevolnik Rupel se je odzvala na očitke: Vsak v zdravstvenem sistemu ima svojo vlogo
Na očitke psihiatrov in kliničnih psihologov, da v zdravstveni sistem vstopajo ljudje, ki niso iz zdravstvene stroke, ministrica odgovarja, da ima "vsak v zdravstvenem sistemu svojo vlogo, tako tudi psihoterapevti, ki bodo postali del tima". Tako bodo denimo v bolnišnični obravnavi psihoterapevti postali del celovite obravnave pacienta in imeli svojo vlogo, tako kot imajo svojo vlogo denimo klinični psihologi ter psihiatri in drugi zdravniki.
Na opozorila kliničnih psihologov, da ni sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, pa je zagotovila, da si prizadevajo za čim hitrejšo ureditev tega področja.
Klinični psihologi, psihiatri in pediatri kritični
Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov so medtem kritični. Predlog uzakonja tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni, so opozorili v izjavi za medije. V zdravstvo spušča zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe, kar bi škodilo področju duševnega zdravja, menijo.
Klinična psihologinja Andreja Mikuž je v izjavi po srečanju z novinarji na zdravniški zbornici poudarila, da bi sprejetje predloga zakona ljudem otežilo razlikovanje med pomočjo v zdravstvenem sistemu in med pomočjo zunaj, ki nosi določene vrste tveganja.
Prav tako bi sprejetje zakona otežilo delo mreže zdravstvenih služb. Bistvena težava predloga je, da ne upošteva mreže služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Poleg tega ne upošteva že vzpostavljenih preventivnih storitev v zdravstvu, ki tečejo po njenem mnenju zelo dobro v sodelovanju z drugimi službami in osebjem.
Kritična je bila tudi so psihoterapevtskih pristopov, ki bi jih psihoterapevti skladno s predlogom lahko izvajali v zdravstvu. Gre za pristope, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo, dokončno pa jih bo sprejelo ministrstvo za zdravje v soglasju z zbornico.
Mikuž: Žalosti me pristop ministrstva za zdravje
Po besedah Mikuž ta evropska zveza ni relevantno telo, med drugim zato, ker nekateri od pristopov, navedenih pri zvezi, temeljijo na psevdoznanosti. "Le peščica je takih, ki bi jih lahko po kriterijih z dokazi podprtih psiholoških terapij prepoznali kot uporabne in niso v kliničnih smernicah za zdravljenje ljudi s težavami v duševnem zdravju ali duševnimi motnjami," je opozorila.
"Žalosti me pristop ministrstva za zdravje, ki mimo naših strokovnih združenj, kolegov psihiatrov in pedopsihiatrov ureja poklicno pot diplomantom fakultet, ki pravzaprav niti še niso akreditirane ali so akreditirane za študije, katerih poklici imajo mesto v drugem sistemu, ne v sistemu zdravstva," je dejala Mikuž.
Menijo, da zakon ne bo rešil čakalnih dob na področju duševnega zdravja. Pričakujejo namreč, da se bodo slednje skrajšale, ko bo v zdravstveni sistem vstopilo več strokovnjakov, ki se za to trenutno izobražujejo. Kot je navedla, se trenutno usposablja 176 specializantov klinične psihologije, 78 specializantov psihiatrije in 37 specializantov otroške in mladostniške psihiatrije.
Vsi so po navedbah Mikuž zavezani k temu, da se poleg klinične specializacije po zaključenem osnovnem študiju medicine ali psihologije glede na izbrano delovno mesto in poklicno pot usposabljajo tudi iz psihoterapije, vsi specializanti klinične psihologije pa do specialističnega izpita opravijo usposabljanje iz ene z dokazi podprte oblike psihološke terapije.
Mravlje Lozar: Novi poklic bi regulirala zbornica, ki še ni ustanovljena in nima kompetenc
Tudi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar je do predloga zakona izjemno kritična. "Ta zakon uzakonja kot zdravstvene delavce ljudi s po našem mnenju neustrezno izobrazbo," je poudarila. "Novi poklic bi regulirala zbornica, ki še ni ustanovljena in nima kompetenc," je dejala.
Za regulacijo področja psihološkega svetovanja
Menijo sicer, da bi moralo biti področje psihološkega svetovanja in pomoči urejeno. "Absolutno je treba to področje regulirati," je poudarila Mrevlje Lozar. S tem bi posamezniki lažje sprejeli informirano odločitev, na koga se lahko obrnejo v primeru manjših duševnih stisk ali življenjskih prelomnic. Hkrati pa je treba po njenem mnenju jasno ločiti, da gre pri psihoterapiji za področje psihološke pomoči izven zdravstva.
Odzval se je tudi strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn. "V našem okolju je zelo pomembno, da ima človek, ki dela z najbolj ranljivo populacijo, ustrezne strokovne kompetence in tudi človeške lastnosti. To je treba zagotoviti na vseh nivojih zdravstvene oskrbe," je dejal.
Krovna zveza za psihoterapijo: Zbornica bo krepila zaupanje v stroko
V Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo menijo, da predlog zakona določa osnovno strokovno pismenost in psihoterapevtsko specializacijo. Poleg tega bi vzpostavitev neodvisnega telesa, kot je zbornica, krepila zaupanje v stroko.
Predlog zakona po mnenju zveze omogoča jasne pogoje za izobraževanje, licenciranje in delovanje psihoterapevtov. Zaščitil bi ljudi pred nestrokovno prakso in omogočil znanstveno podprto, odgovorno, varno in dostopno obliko pomoči, ki jo zaradi porasta duševnih stisk družba vse bolj potrebuje.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se zavedajo, da nekatere psihiatre, pedopsihiatre in klinične psihologe skrbi, da bi predlog omogočil vključevanje izvajalcev z neustrezno in nezadostno izobrazbo v zdravstveni sistem. "Ob tem pa ta ista stroka pogosto pozablja, da psihoterapevti podpiramo razvoj strokovno kakovostnih in reguliranih programov na področju psihoterapije po evropskih standardih," so pri tem zatrdili.
Menijo, da kompromis pri sprejemu zakona ne pomeni, da so vsi popolnoma zadovoljni, ampak "da niso popolnoma izključeni znanstveno podprti dokazi psihoterapevtske znanosti ter da so predvsem zaščiteni uporabniki psihoterapije".
Do ustanovitve zbornice bo licence izdajalo ministrstvo
Predlog zakona predvideva 12-mesečno prehodno obdobje. Vsi, ki bodo želeli po preteku enega leta izvajati psihoterapevtsko dejavnost v skladu z zakonom, bodo morali v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi na ministrstvo vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Do ustanovitve zbornice bo vodenje registra in izdajo licenc opravljalo ministrstvo, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.
Predlog zakona po njihovih navedbah omogoča, da se psihoterapija izvaja ne le v zdravstvu, ampak tudi na drugih področjih javnega sektorja, denimo v šolstvu, socialnem varstvu in policiji. Poleg tega se lahko izvaja kot samostojna zasebna dejavnost.
