Sreda, 5. 7. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Zdravilišča: ponos in molzna krava države
Vodstvom in tudi zaposlenim v slovenskih naravnih zdraviliščih je prekipelo. Ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen že skoraj dve leti prosijo, naj zniža nevzdržno visoke koncesnine za uporabo termalne vode, vendar je bila do sedaj za vse njihove pozive gluha. Kaj bo prinesel današnji sestanek s predstavniki sindikata gostinstva in turizma?
V Moravskih Toplicah se nahajajo Terme Vivat, manjše zdravilišče s hotelom, ki je v lasti družine Grah. V lanskem letu so imeli 69.000 prenočitev, kar je osem odstotkov več kot leta 2015.
"Sami si lahko znižate koncesnine"
Okoljska ministrica Irena Majcen očitno ne namerava ugoditi zahtevam zdravilišč in ne bo znižala koncesnin za uporabo termalne vode.
Znižanje plačila koncesnin bi pripeljalo do tega, da bi blokirali morebiten razvoj, je po današnjem srečanju s sindikatom gostinstva in turizma poudaril vodja direktorata za vode na okoljskem ministrstvu Leon Behin. Po njegovih besedah bo 26 koncesionarjev skupaj plačalo manj kot dva milijona evrov, pri čemer bo ta znesek zaradi prehodnega obdobja dosežen šele leta 2020.
Obenem si lahko koncesionarji sami zmanjšajo znesek koncesije. Višino koncesnine namreč določata dva podatka o vodi - njen potencial ter dejanska raba - in je nižja, če podjetja črpajo manjšo količino vode. Pomembno je tudi to, koliko vode zdravilišča počrpajo, je ne onesnažijo in so jo pripravljena vrniti nazaj.
"Zaradi slabega stanja nekaterih podzemnih vodonosnikov, je treba nekaj narediti. Lahko se nam zgodi, da bo prav panoga, ki sedaj prioritetno potrebuje termalno vodo, čez 20, 30 let ostala brez te vode," je Behin pojasnil visoka plačila. /STA
Rekordni prihodki bi morali prinesti tudi visok dobiček, vendar je bila realnost drugačna. V Termah Vivat so dosegli najnižji končni rezultat po letu 2008. Od ministrstva za okolje in prostor so namreč dobili nepričakovano visok račun za uporabo termalne vode.
Terme Vivat V proračun so morali nakazati denarna sredstva, s katerimi bi pokrili za mesec dni in pol stroškov bruto plač zaposlenih. Nekatera druga slovenska zdravilišča za uporabo termalne vode plačujejo še bistveno več. Od enega evra ustvarjenega prihodka jim država vzame tudi do tri cente.
Ker zdravilišča v bližnjih državah tovrstnih dajatev ne plačujejo ali pa so te neprimerljivo nižje, v slovenskih zdraviliščih opozarjajo, da je obremenitev previsoka in da so vedno manj konkurenčni. Toda zaman, saj jih vlada, ki turizem izpostavlja kot enega stebrov gospodarstva, ne sliši.
Ko na ministrstvu računajo in se zmotijo
Začetek zgodbe sega v konec leta 2015. Na predlog ministrstva za okolje in prostor je bila takrat sprejeta uredba, s katero je bila določena koncesnina za uporabo termalne vode. V zdraviliščih so že ob sprejemanju uredbe opozorili, da bodo stroški za koncesnine nesorazmerno visoki in bi lahko marsikatero družbo potisnili preko roba vzdržnega poslovanja.
Medtem ko so na ministrstvu na podlagi svojih izračunov trdili, da stroški ne bodo presegali enega odstotka prihodkov družb, so v zdraviliščih opozarjali, da jim bodo pobrali tudi do štiri odstotke prihodkov. Praksa je že v lanskem letu pokazala, da so imeli prav v zdraviliščih.
Ko so plačali račune, ki so jih dobili od okoljskega ministrstva, se je izkazalo, da je osem od dvanajstih članic združenja slovenskih zdravilišč državi plačalo več kot en odstotek prihodkov, čeprav so zaradi predpisanega postopnega zviševanja plačale komaj 60 odstotkov koncesnin.
Nekaterim bi pobrali štiri odstotke prihodkov
V letošnjem letu, ko bodo družbe plačale 70 odstotkov koncesnin, bodo po podatkih, ki jih je od članic pridobilo zdraviliško združenje, finančne obremenitve v osmih zdraviliščih dosegle vrednosti od 1,05 do 2,89 odstotka skupnih čistih prihodkov. Po treh letih, ko bodo koncesninske dajatve 100-odstotne, bodo glede na simulacijo doseženih čistih prihodkov obremenitve že od 1,43 do 3,92 odstotka prihodkov.
Zdravilišč ni zmotila samo samo visoka finančna obremenitev. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ga vodi Iztok Altbauer, med drugim vlado opozarjajo še:
- družbe, katerih temperature termalne vode so bistveno višje, so v bistveno slabšem položaju, saj plačujejo višje koncesnine. To velja predvsem za severovzhodno Slovenijo.
- Naravna zdravilišča so dvojno obdavčena, saj poleg koncesnin plačujejo še vodno nadomestilo,
- Iztok Altbauer kmetijstvo za rabo termalne vode, na primer za ogrevanje sadovnjakov, plačuje pol manj kot turizem, čeprav je koncesija davek na obremenjevanje okolja in ga tako turizem kot kmetijstvo enako obremenjujeta.
- Razlike obstajajo celo med samimi zdravilišči, saj tri družbe, ki so se za koncesijo dogovorile pred uveljavitvijo omenjene uredbe, plačujejo koncesnino po drugi formuli. Njihova obremenitev je bila lani približno polovico nižja, kot bi bila ob upoštevanju nove formule, ki velja za ostala zdravilišča. Med tistimi, ki plačujejo dajatve po stari formuli, so tudi Terme Olimia, ki so koncesijsko pogodbo podpisale leta 2008 in ki jih je pred prevzemom ministrske funkcije vodil gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V drugih državah nimajo koncesnin
V slovenskih zdraviliščih opozarjajo tudi na bistveno zmanjšano konkurenčno prednost v primerjavi s konkurenco iz bližnjih držav, kjer takšnih koncesnin nimajo in so njihove obremenitve bistveno nižje.
Ob tem velja opozoriti, da tudi zdravilišča v teh državah črpajo termalno vodo iz panonskega polja, za zaščito katerega država od slovenskih zdravilišč terja plačilo koncesnine.
Primerjava medtem, kako svoja zdravilišča obremenjujejo v bližnjih državah in v Sloveniji, pokaže:
"Ne bežimo od plačevanja koncesnin, ampak naj bodo tolikšne, da bomo lahko konkurirali državam, kot so Avstrija, Madžarska, Slovaška in Češka. V tem geotermalnem bazenu namreč vsi nagovarjamo iste potrošnike," nezadovoljstva ne skriva direktor Term Vivat Metod Grah in opozarja, da zdravilišča zagotovijo tretjino prihodkov celotnega turizma.
Po Grahovih besedah so bile koncesnine v lanskem letu velik udarec za njihovo likvidnost. Poleg tekoče koncesnine za lansko leto in vodnega nadomestila so morali plačati še koncesnine za leti 2014 in 2015. Ministrstvo so prosili, če jim dovolijo plačilo v 12 obrokih, vendar niso bili uspešni.
"Namesto v proračun naj gre denar zaposlenim"
"Če nas prekomerno obremenjujejo, se nam zmanjšujejo sredstva za druge stvari, kot so plače in naložbe. Problem slovenskega turizma je tekoče vzdrževanje," je poudaril Metod Grah.
Terme Olimia To je bil tudi glavni argument, da se je v začetku tedna z javnim pozivom oglasil sindikat gostinstva in turizma, ki opozarja na nizke plače v gostinstvu in sočasno nerazumno obremenjenost zdravilišč.
V sindikatu pričakujejo, da bo ministrica držala svojo javno izrečeno obljubo in spremenila uredbo tako, da nobeno zdravilišče ne bo plačevalo več kot en odstotek letnih prihodkov. Od poslovodstev zdraviliških družb pa pričakujejo, da se bodo na ta način prihranjena sredstva v celoti porabila za stimulacijo zaposlenih. Kot so opozorili, je čas, da se izjemna rast turizma in prihodkov v zadnjih dveh letih končno pozna tudi na dvigu plač zaposlenim v slovenskih zdraviliščih.
"Če naše upravičene in argumentirane zahteve in pričakovanja ne bodo izpolnjene, bomo prisiljeni predlagati članstvu ukrepe za dosego ciljev, vključno z najostrejšimi oblikami sindikalnega boja," so dodali v sindikatu.
Minister Počivalšek je obljubil nižjo obremenitev
Čimprejšnje korigiranje koncesnine zahtevajo tudi vodstva podjetij, kjer imajo dovolj skoraj dvoletnega ignoriranja pristojne ministrice.
V združenju ne nasprotujejo plačevanju koncesnin, zahtevajo pa njihovo znižanje. Pri tem predlagajo dve mogoči rešitvi:
- zdravilišča naj plačujejo toliko kot kmetijstvo, torej naj se obremenitev prepolovi,
- uvede naj se kapica, s katero bodo zdraviliščem vzeli največ odstotek skupnih prihodkov.
Da bi morali koncesnine znižati, se strinja tudi minister Počivalšek. Ministrstvu za okolje je zato predlagal spremembo formule za izračun koncesnin, in sicer znižanje faktorja D za polovico.
Dejan Židan, minister za kmetijstvo "Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek nam je obljubil in zagotovil, da bomo plačevali manj. Toda na seji vlade, na kateri so odločali o višini koncesije za letošnje leto, ga ni bilo in vlada je ohranila visoke dajatve. Sprašujem se, ali je pomembno samo to, koliko je kdo politično močan!" je dejal Metod Grah in prst uperil proti ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu (SD).
Po njegovih besedah zaradi zakonske neenakosti razmišljajo tudi o ustavni pritožbi, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Po eni strani so namreč v neenakovrednem položaju s kmetijstvom, po drugi pa so razlike celo znotraj panoge, saj ne plačujejo vsi koncesnin po isti formuli.
Davek na davek
Visoke finančne obremenitve na račun koncesnin in vodnih virov pa niso edini udarec, ki ga je v zadnjih letih doživel zdraviliški turizem.
Zdraviliška dejavnost ima v infrastrukturo in objekte vezana visoka sredstva. Od tega plačuje nadomestila za stavbna zemljišča, turistično takso ter vodna nadomestila, okoljske dajatve in druga nadomestila. Ker so delovno intenzivna panoga, plačujejo tudi visoke prispevke in davke. V zadnjih letih pa se je njihova obremenitev še dodatno povečala z zvišanjem DDV, dodatno obremenitvijo stroškov dela, dodatno obdavčitvijo študentskega dela …
Zdravko Počivalšek, gospodarski minister Metod Grah je izpostavil, da se zdravilišča dodatno obremenjuje tudi z novo zdravstveno reformo. Bistveno naj bi se namreč zmanjšale pravice bolnikov za rehabilitacijo v zdraviliščih. Po njegovih besedah je vse skupaj videti "kot pomanjkanje zdrave pameti in strateškega razvoja".
"Daleč od tega, da bežimo od plačila obveznosti državi. Toda naj bodo primerne in konkurenčne okolju, v katerem delujemo. V njem se ustvarjajo največji multiplikatorji. Če pa tega nočemo, naj povedo in bomo zaprli vrata," je kritičen Grah.
Vse pomembnejši steber gospodarstva
Ob nekonsistentni politiki države velja omeniti samo nekaj podatkov. Turizem je ena izmed najpomembnejših in hitro rastočih panog slovenskega gospodarstva, ki ji – vsaj na deklarativni ravni – poseben pomen priznava tudi vlada. Slovensko turistično gospodarstvo prispeva 13 odstotkov bruto domačega proizvoda, neposredno ali posredno zaposluje 12 odstotkov aktivne delovne populacije in predstavlja 40 odstotkov izvoza storitev.
Terme 3000 Na ministrstvo za okolje smo že v petek naslovili več vprašanj. Vendar so sporočili, da se bo ministrica za okolje in prostor s predstavniki Sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu sestala danes, zato bodo več informacij lahko podali po srečanju, predvidoma danes ali jutri.
Zdravilišča lani z rekordnimi dosežki
Slovenska naravna zdravilišča, ki jim gre na roko predvsem okrevanje gospodarstva doma in v Evropi, je v lanskem letu po podatkih združenja prvič obiskalo prek 700.000 gostov. Dobri rezultati so bili doseženi predvsem v jesensko-zimskem času, ko so zabeležili nadpovprečen obisk tujih gostov in zgodovinske indekse rasti.
Poglejmo nekaj statističnih podatkov:
- pri tujih gostih so zabeležili za 4,7 odstotka več gostov in za 4,8 odstotka več prenočitev.
- Tudi domačih gostov je bilo več kot leto prej, in sicer za slab odstotek, število prenočitev pa se je povečalo za 1,5 odstotka.
- Dosegli so skoraj 705.000 prihodov, kar je 2,5 odstotka več kot v letu 2015, in kar 2,736 milijonov prenočitev ali 3 odstotke več kot leto prej.
- Zaradi hitrejše rasti števila tujih gostov se spreminja tudi razmerje med domačimi in tujimi gosti, ki pa je še vedno za 5 do 6 odstotkov v korist domačih gostov.
- Če upoštevamo delež čistih zdraviliških gostov, ki prihajajo na zdraviliško zdravljenje (teh je približno 10 odstotkov v strukturi prenočitev), so uspeli v segmentu samoplačniških, to je iztrženih programov, privabiti že občutno več tujcev.
- Med tujimi prevladujejo gostje iz Avstrije in Italije, ki skupno ustvarijo kar 23,5 odstotkov vseh prihodov, sledijo gostje iz Hrvaške, Nemčije, Srbije, Nizozemske, Ruske federacije, Izraela in Češke Republike.
- Med devetimi državami so razen pri Rusih in Nizozemcih zabeležili zelo dobre stopnje rasti tudi pri ustvarjenih prenočitvah.
7