Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
9. 4. 2024,
14.00

Osveženo pred

7 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,06

Natisni članek

Natisni članek

energetski preobrat Zeleni prehod Zeleni prehod plin

Torek, 9. 4. 2024, 14.00

7 mesecev, 3 tedne

Združenje opozarja na domnevno spornost energetskega zakona glede plina

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,06
plinska napeljava | Foto STA

Foto: STA

Določila v predlogu energetskega zakona glede rabe plina so nesmiselna z vidika zmanjšanja porabe plina in izpustov ter morebiti ustavno sporna zaradi nesorazmernih omejitev in različne obravnave subjektov, opozarjajo v združenju za distribucijo plina. Predlagajo postopno nadomestitev zemeljskega plina s plini obnovljivega izvora.

Določba, ki uveljavlja prepoved vgradnje plinskih kondenzacijskih kotlov v novogradnjah stanovanjskih objektov, je izrazito v škodo gospodinjstev, saj bo uporaba plina še naprej dovoljena v novogradnjah, namenjenih poslovni dejavnosti, in v novozgrajenih plinskih elektrarnah, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ-DZP) Urban Odar.

Ocenjujejo, da bi poraba plina v novozgrajenih stanovanjskih stavbah znašala 0,05 odstotka slovenske porabe plina, in navajajo predvidevanja, da bo poraba plina letos in prihodnje leto glede na lani višja za 20 odstotkov, med drugim ob obratovanju nove plinsko-parne enote Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana. Slovenskih 121.000 gospodinjskih odjemalcev plina k skupnim izpustom ogljikovega dioksida prispeva 1,95 odstotka emisij, navajajo.

"Predvidena odločba ne bo izvedljiva"

Menijo, da predvidena določba, da bo podeljevanje novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina lokalnim skupnostim dovoljeno, če bo omrežje načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in bo imelo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe, ne bo izvedljiva. Kot pravi Odar, država še ni uvedla potrebnih pogojev za proizvodnjo obnovljivih plinov.

V predlog zakona so določeni pogoji, pod katerimi bi se lahko obstoječe koncesije podaljšale za pet oz. sedem let. V združenju opozarjajo, da ni možno, da bi celotne občine prešle na rabo električne energije za ogrevanje, tudi elektroomrežje ni bilo zgrajeno za potrebe ogrevanja, poleg tega ni rešeno vprašanje, od kod bo prišla dodatna elektrika pozimi.

Pirnat izpostavil odločitev ustavnega sodišča

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je v odzivu povedala, da bodo predvidoma v sredo na odboru DZ z dopolnilom bolj jasno navedli, da bo ob izpolnitvi drugih pogojev mogoče večkratno podaljšanje koncesij, ne le enkratno za pet oz. sedem let.

Pravnik Rajko Pirnat, ki je za združenje pripravil pravno mnenje o predlogu zakona, je opozoril, da zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah in evropska direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb določata samo dva razloga za podaljšanje koncesijskih pogodb: če je že v obstoječi pogodbi predvideno podaljšanje jasno določeno ali če je izkazano, da ni mogoče izvesti postopka podelitve nove koncesije. Izpostavil je tudi odločitev ustavnega sodišča, ki je na primeru koncesij v zdravstvu presodilo, da podaljšanje koncesijske pogodbe brez novega konkurenčnega postopka pomeni kršitev ustavnega določila enakosti pred zakonom.

Pirnat meni, da se določil glede podaljšanja koncesij ne bo dalo smiselno uporabljati tudi za javna podjetja, kot je predvideno v predlogu, saj dejavnosti javnih podjetij ni treba podaljševati. "Javna podjetja so obravnavana popolnoma drugače od koncesionarjev ... kar je neustavno," je dejal.

Meni, da bi zakon nesorazmerno posegel tudi v pravico koncesionarjev do svobodne gospodarske pobude in njihovo lastninsko pravico, saj bo njihova investicija nasedla. Lahko bi prišlo tudi do posega v pravice gospodinjskih odjemalcev, saj bi se - po morebitnem pet- oz. sedemletnem podaljšanju - tudi obstoječi odjemalci "znašli v položaju, da ne bo več mogoča dobava zemeljskega plina", hkrati bi imeli stroke z menjavo energenta.

Ministrstvo meni, da so predlagane določbe skladne z ustavo, če bo pa ustavno sodišče presodilo drugače, se bo pa zakon naknadno prilagodil, je dejala državna sekretarka.

Zemeljski plin bi lahko zamenjal vodik, sintetični metan in biometan

Združenje meni, da bi bilo smiselno ohraniti plinovodno omrežje ter zemeljski plin postopoma nadomestiti z nadomestnimi plini, kot so vodik, sintetični metan in biometan. Kmetijsko gozdarski zavod Celje, ki je po naročilu GIZ-DZP pripravil študijo, ocenjuje, da bi lahko v kmetijstvu v Sloveniji proizvedli skupno 220 milijonov kubičnih metrov biometana, od tega 170 milijonov iz rastlinske biomase in 50 milijonov iz živinskih gnojil. Za izkoriščanje tega potenciala bi sicer bile nujne subvencije države, meni zavod, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Združenje pravi, da so v Sloveniji zadostni viri za proizvodnjo biometana, da ta lahko poteka neodvisno od vremena in letnega časa, poleg tega je mogoče plin hraniti daljše časovno obdobje.

Državna sekretarka je dejala, da je namen ravno to, da se zemeljski plin nadomesti z bioplinom. Meni, da v tem desetletju nobena obstoječa koncesija ne bo "ogrožena", do takrat pa da bi se lahko izkoristil potencial proizvodnje bioplina v Sloveniji, za kar da so že na voljo podporni instrumenti.

Pristojni odbor DZ bo predlog energetskega zakona obravnaval v sredo. Vlada je napovedala umik določb, s katerimi bi omejili rabo lesne biomase za ogrevanje, določbe glede rabe zemeljskega plina pa naj bi v predlogu zakona ostala.

Ne spreglejte