Balkonske rože

Balkon lahko predstavlja podaljšek stanovanja na svežem zraku in če imamo veselje do zelenja ali cvetic, si na njem lahko uredimo pravo malo oazo ali celo zeliščni vrt, ki nam bo služil za gojenje svežih začimb. Če si želimo ustvariti pravo malo razkošje, ki nam bo lepšalo čas od pomladi do jeseni, je primeren trenutek, da razmislimo o zasaditvi in urejanju balkona. Prvi april – sezona se začenja! Pogovarjali smo se s priznano vrtnarko in publicistko Ruth Podgornik Reš iz Vrtnarije Reš, ki je poudarila, da prihaja čas, da premislimo o tem, kakšno zasaditev balkona si želimo. Prvi april je datum, ko vrtnarji odprejo sezono, pred tem pa je čas za načrtovanje in razmišljanje o tem, kaj si želimo: "O tem lahko razmišljamo sami, v veliko pomoč pa nam je strokovnjak, ki nam bo s svojim znanjem pomagal do optimalne zasaditve. V prvi vrsti pa je priporočljivo, da imate želje – če teh ni, ostanemo pri klasiki – rdeči bršljanki z enojnim rdečim cvetom, ki je k nam prišla iz Avstrije in postala nepogrešljiv del balkonov."

Letos kraljujejo barve

Podgornik Reševa ljubiteljem sezonskih rastlin priporoča, da v zasaditve vključijo 90 odstotkov poznanih rastlin, za katere vedo, da bodo dobro uspevale v našem okolju, le 10 odstotkov pa naj predstavljajo novosti. Številne letošnje, ki jih predstavljajo znane vrtnarske hiše, ki prodajajo rastlinski material, so v modnih barvah: v beli, rumeni in modro-vijolični. Prihajajo nove sorte pelargonij, visečih petunij, verben in drugih, ki jih že poznamo, a so izboljšali njihove lastnosti. A Podgornik Reševa opozarja na malce previdnosti pri izbiri novosti, ki lahko pomeni tudi neuspeh, zato res priporoča kombinacijo klasičnih in novih rastlin.

Kako se pripraviti na zasaditev?

Za tiste, ki rože že gojijo in sezono načrtujejo že od jesenskih dni, ko nekatere zavržejo, druge pa prezimijo in računajo nanje tudi v tekoči sezoni, priporočajo, da jih ne postavijo na prosto pred prvim majem ali ledenimi možmi, ki se začnejo 12. maja.

Pri načrtovanju s strokovnjakom si v prvi vrsti zamislimo barvne kombinacije, ki jih želimo imeti na balkonu in morebitne dobre izkušnje s posameznimi sortami rož, zato s seboj prinesemo fotografijo hiše, na kateri so vidni barva fasade in balkoni z ograjo (če gre na primer za kovinsko, bodo rože verjetno načrtovali na tleh). Zapišemo si tudi dolžino ter vrsto korit, če te že imamo. Naslednji podatek, ki bo dragocen za izbiro rastlin, je, koliko časa imamo za oskrbo. Od tega je odvisna izbira korit – največkrat stranke izbirajo korita z vodno rezervo, ki držijo nekaj vode, zato rož ni treba zalivati vsak dan. Opišemo tudi vremenske razmere na balkonu – ali bodo korita stala pod streho in jim dež ne more blizu ali na prostem, priporoča Podgornik Reševa.

Samo da je lepše od sosedovega

Kot pravi Podgornik Reševa, je za Slovence značilno, da imamo radi rože, ki so v okras hiši in se jih vidi že na daleč: "Ko se sprehajamo po naši deželi, hitro vidimo, kdo sadi za učinek na daleč. Tega lažje dosežemo, če rastline posadimo v korita z vodno rezervo, kamor lahko stresemo večjo količino prsti. Zelo smo ponosni, če so naše rože lepše kot pri sosedu. Le redko se odločamo za nasaditve, ki razveseljujejo le nas. Pri njih uporabljamo popolnoma drugačne, večinoma pokončne, drobnocvetne rastline, dišavnice (kot je grmasta bazilika) in okrasne trave, ki valovijo v vetru." Značilnost klasičnih zasaditev je tudi simetričnost, pri kateri lahko uporabimo manjši izbor, kot če se odločimo za neklasično travniško zasaditev, ki je razigrano nesimetrična.

Začimbe na balkonu – podaljšek kuhinje

Marsikdo si poleg okrasnih rastlin želi imeti tudi začimbe, ki jih uporablja pri kuhanju (drobnjak, origano, bazilika, peteršilj, žajbelj, meta, melisa, majaron, timijan …). Pri gojenju moramo biti pozorni predvsem na oskrbo, saj jih ne gnojimo z mineralnimi gnojili, in na pravilen položaj na balkonu – če želimo doseči, da dobijo močno aromo, jih je priporočljivo postaviti na dobro osončeno lego. Paziti moramo tudi na izbiro substrata – poskušamo najti zemljo za dišavnice. Pri dognojevanju moramo v primerjavi z rožami, ki jih z nizkim odmerkom gnojila v obliki soli dognojujemo ob vsakem zalivanju, dišavnicam odmerjati manj gnojila. To naj bo organskega izvora. Ne pozabimo, da bomo pojedli tisto, kar bomo pridelali!