Delam po avtorski pogodbi, ali mi teče pokojninska doba?

Spoštovani, res je, kot navajate, da je od 1. januarja 2014 obračun prispevkov pri avtorskih (in tudi pri podjemnih) pogodbah drugačen, kot je bil pred tem. Spremembo je prinesla novela zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki določa, da osebe, ki so plačane prek avtorskih in podjemnih pogodb, plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka bruto dohodka. Pred spremembo je veljalo, da prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo le delodajalci (in sicer v višini 8,85 odstotka), ne pa tudi osebe, ki so plačane prek avtorskih in podjemnih pogodb.

Po novem torej prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujeta tako delodajalec (naročnik) kot tudi avtor. Avtor mora plačevati tovrstne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje le, če prispevkov ne plačuje iz drugih naslovov (na primer ni zaposlen) oziroma če ni zavarovan po drugi pravni podlagi.

Višji prispevki, več pravic Ker se je za avtorja povečal prispevek za pokojninsko zavarovanje, pa se je razširil tudi krog pravic, ki gredo avtorju. Do 1. januarja 2014 se namreč delovna doba za pogodbene delavce po avtorskih in podjemnih pogodbah ni obračunavala, od omenjenega datuma dalje pa se takemu pogodbenemu delavcu pod določenimi pogoji obračuna tudi delovna doba.

To pomeni, da se delovna doba po novem šteje tudi osebam, ki delajo izključno prek avtorske pogodbe. Trenutno je treba za en mesec delovne dobe imeti honorar v višini minimalne plače. Na letni ravni to pomeni, da morate zaslužiti 9.500 evrov bruto, če želite imeti priznano delovno dobo za vseh 12 mesecev.

Delovna doba in pokojninska doba. V čem je razlika? Med pojmoma "pokojninska doba" in "delovna doba" obstaja določena razlika. Delovna doba je obdobje, ko delavec dejansko opravlja delo oziroma ko je v delovnem razmerju. Delovna doba se uporablja za določanje dodatka za delovno dobo pri izplačilu plače, za izplačilo raznih nagrad pri delodajalcu, za izračun odpravnine …

Pokojninska doba pa je doba za upokojitev. Delovna doba se avtomatično šteje v pokojninsko dobo. Poleg delovne dobe pa se v pokojninsko dobo lahko štejejo tudi nekatera obdobja, ko ne delate, vendar se zaradi izvedenih plačil prispevkov ta obdobja štejejo v pokojninsko dobo.

Primer za to je čas brezposelnosti, v katerem ne opravljate dela, vendar prejemate nadomestilo za brezposelnost, plačani pa so tudi vsi socialni prispevki. Ta čas vam delovna doba ne teče. Se pa ta čas šteje v vašo pokojninsko dobo.

Nasvet pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.