Delate, plača in prispevki pa zamujajo. Kaj lahko storite?

Spoštovani Ivan, razloge in postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca določa veljavni zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Ta določa, da delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove redno (z odpovednim rokom) ali izredno (brez odpovednega roka).

Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi redno odpove kadarkoli, in sicer brez obrazložitve. To pomeni, da imate kot delavec kadarkoli možnost, da pogodbo o zaposlitvi odpoveste in delodajalcu niste dolžni navesti in utemeljiti razloga za odpoved. Ker gre v takem primeru za redno odpoved, pa ste dolžni delo opravljati do konca odpovednega roka (ta znaša od 15 do 30 dni, izjemoma se lahko dogovori odpovedni rok v trajanju 60 dni).

Opozarjam, da vam v tem primeru ne pripada niti odpravnina niti denarno nadomestilo za brezposelnost, saj ste odpoved pogodbe o zaposlitvi dali na lastno voljo in željo.

Izredna odpoved: odpravnina, odškodnina in nadomestilo

Po drugi strani pa lahko delavec poda tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tej vrsti odpovedi pogodba o zaposlitvi preneha veljati takoj (natančneje: naslednji dan po vročitvi odpovedi) in torej ni nobenega odpovednega roka, ki bi ga bilo treba spoštovati.

V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj delodajalca zakon delavca varuje in mu zagotavlja tako pravico do odpravnine kot tudi pravico do odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Pripada pa mu tudi denarno nadomestilo za brezposelnost.

Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove le iz razlogov, ki so izrecno določeni v zakonu in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov tako delavca kot tudi delodajalca ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Kdaj razmišljati o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Razlogi za izredno odpoved pogodbe s strani delavca so lahko naslednji:

- delodajalec mu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače; - delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije dalj kot za 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače; - delodajalec mu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačal bistveno zmanjšano plačo; - delodajalec mu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku; - delodajalec za delavca tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost; - delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje; - delodajalec ni zagotavljal enake obravnave delavcev po 6. členu ZDR-1; - delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.

V vašem primeru bi torej lahko podali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj so podani razlogi iz 3., 4. ali 5. alinee. Zaradi neizplačila regresa ali zamude pri izplačilu regresa pa izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne morete podati.

Pred izredno odpovedjo: pisen opomin in obvestilo inšpektorju Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi morate delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti tudi inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko v nadaljnjem roku 30 dni izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi.

Kršitev, ki se nanašajo na izplačilo plač in prispevkov, delodajalec niti ne more odpraviti. Zaradi njegovega ravnanja je namreč že prišlo do zamude pri izplačilu plač in te zamude po sami naravi stvari ne more odpraviti. Zato je v primerih, ko delavec pogodbo o zaposlitvi izredno odpoveduje iz razloga neizplačila plač, pisen opomin delodajalcu in 3-dnevni rok za odpravo kršitev zgolj neko postopkovno opravilo, ki ga delavec mora izvesti, čeprav ve, da kršitve delodajalec ne more odpraviti in da bo imel po preteku roka nedvomno možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Tudi namreč, če delodajalec za nazaj izplača plače, še vedno lahko trdimo, da ni izpolnil svojih obveznosti, saj plače niso bile izplačane v roku in tako torej zakonski razlog za izredno odpoved še vedno ostaja.

Višina odpravnine enaka kot pri redni odpovedi V primeru izredne odpovedi s strani delavca vam pripada enaka odpravnina, kot bi vam pripadala, če bi vam delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal redno, iz poslovnega razloga, torej:

- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot eno leto do deset let, - 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot deset let do 20 let, - 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste zaposleni pri delodajalcu več kot 20 let.

Pravica, da se prijavite na zavod Prav tako vam pripada odškodnina, ki znaša najmanj toliko, kot znaša izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka. V takem primeru je zato najprej potrebno ugotoviti, kakšen bi bil odpovedni rok, če bi vam delodajalec redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in nato za ves ta čas izračunati višino "povprečne plače". Odškodnina se namreč izračuna glede višino izgubljenega plačila.

Delodajalec vam je dolžan zato, ker ste morali pogodbo o zaposlitvi zaradi njegovih nezakonitih ravnanj odpovedati izredno (torej brez odpovednega roka), plačati neke vrste nadomestilo zaradi izgube odpovednega roka.

Kot delavec imate po koncu delovnega razmerja tudi pravico, da se prijavite na pristojnem zavodu kot iskalec zaposlitve in da prejemate denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.

Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.