Torek, 8. 11. 2016, 14.22
7 let, 2 meseca
Koga podpirajo Slovenci v ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
1
Predvolilna kampanja v ZDA je neskončno dolga in komaj čakam, da je bo konec. Živci nam vsem počasi popuščajo, v pričakovanju volitev pa vse stoji, pravi profesorica prava na Univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki živi v Washingtonu.
V noči na sredo bomo na Siol.net v živo spremljali rezultate volitev v ZDA. Takoj zjutraj bodo na voljo prvi odzivi, ob 9. uri pa boste lahko na Siol.net prebrali ekonomsko analizo o tem, kako bo rezultat volitev vplival na Slovenijo.
Dan pred volitvami v ZDA smo Slovence, ki živijo v ZDA, oziroma njihove potomce povprašali, kako so doživljali kampanjo pred predsedniškimi volitvami, po čem si jo bodo zapomnili in kakšno je bilo vzdušje med Američani.
Preberite še:
To so glasovnice, od katerih je odvisna usoda Trumpa in Clintonove
Melania Trump je znanilka temnih časov za zahodne vrednote
Kaj dva dni pred predsedniškimi volitvami v ZDA kažejo napovedi?
Zakaj lahko kandidati v ZDA nagovarjajo volivce tudi na dan volitev
Mediji pod drobnogledom: nauki iz brutalnega spopada Trump vs. Clinton
Prvi rezultati volitev bodo znani v sredo zjutraj po našem času.
Tom Kastelic, Cleveland: Ne morem voliti zanjo in težko je voliti zanj
Republikanska konvencija je potekala ravno v mojem domačem kraju Cleveland v Ohiu. V tednih pred tem se je Cleveland bal, da bi protestniki lahko postali nasilni. Poleg 500 clevelandskih policistov nas je varovalo še 3.000 zveznih, nekateri so stali na vrhu stavb. Nismo jih videli, smo pa vedeli, da so tam.
Tom Kastelic je potomec Slovencev, ki so v ZDA odšli v začetku prejšnjega stoletja. Je vodja oddelka v eni največjih pravniških družb na svetu.
Prišlo je tudi 2.000 policistov iz zveznih držav Wisconsin, Georgia, Pensilvanija, Michigan, New Jersey in od drugod, vključno s policisti na konjih iz Teksasa, ki so prepotovali 2.200 kilometrov. Ves čas so bili v zraku helikopterji.
Ob glavnih avtocestnih vpadnicah so bila parkirana čisto nova ogromna plužna vozila. 3.000 policistov se je v skupinah po mestu vozilo s kamerami Go-Pro na čeladah. Če je bilo potrebno, so vozili ob protestnikih in jih usmerjali oziroma držali stran od protiprotestnikov. Mislil sem, da so bila ta kolesa draga, toda bila so učinkovita in vredna svoje cene.
Le 24 ljudi so aretirali. Glede na to, da je veliko navadnih ljudi nosilo avtomatsko orožje in pištole, je čudež, da je bila ranjena samo ena oseba (le krvavitev iz nosu). Ko je bilo konvencije konec, je cirkus zapustil mesto. Za njim so ostali čisto mesto in novi plugi za zimo.
Še vedno ne vem, kaj narediti. Ne morem voliti zanjo in težko je voliti zanj, prodajanje glasu na eBayu pa je kaznivo.
Urška Velikonja, Washington: Slaba stran neskončne kampanje je, da v pričakovanju volitev vse stoji
Predvolilna kampanja v ZDA je neskončno dolga in komaj čakam, da je bo konec. Živci nam vsem počasi popuščajo. V nedeljo je direktor FBI izjavil, da je FBI končal preiskavo elektronskih sporočil in da ne bo uvedel preiskave proti Clintonovi.
Urška Velikonja je profesorica prava na Emory University School of Law, trenutno pa kot gostujoča profesorica predava na Univerzi Georgetown.
Slaba stran neskončne kampanje je, da v pričakovanju volitev vse stoji. Že več kot osem mesecev po smrti sodnika vrhovnega sodišča ZDA Antonina Scalie na primer čakamo na imenovanje njegovega naslednika, več pomembnih agencij (npr. SEC, CFTC) deluje v okrnjeni postavi, saj senat ne imenuje zamenjav vodilnih, ki jim je potekel mandat.
Pri tem ne smemo pozabiti, da so v ZDA volitve v kongres – senat in dom predstavnikov – vsaki dve leti. Predvolilna kampanja poteka praktično od zadnjih volitev novembra 2014. To pomeni, da predstavniki in senatorji v kongresu niso pripravljeni glasovati za razumne zakone, proračun itd., saj se bojijo, da jih bo "napačen" glas stal sedež v kongresu.
Sama sem prejšnji konec teden oddala glas za Clintonovo v zvezni državi Maryland, kjer vodi s skoraj 30-odstotno prednostjo, tako da moj glas za njeno zmago ni potreben.
V ZDA je redko izvoljen predsednik iz iste stranke kot predhodnik. Če bo tako, je to posledica več dejavnikov: (1) demografske spremembe so naklonjene demokratom - delež manjšin v ZDA je vse večji in manjšinski volivci so bolj naklonjeni demokratom (npr. Kolorado, Nevada); (2) Trumpova kampanja je odgnala izobražene ženske, ki so pogosto naklonjene republikancem; (3) demokrati so bistveno boljše organizirani in jim uspe prepričati volivce, da se odpravijo na volišča.
Veronika Drab Corcoran, Arizona: Jeza je velika in srčno upam, da zmaga Trump
Preživela sem kar nekaj volitev v ZDA, a tako napetih niso doživeli niti najstarejši Američani. To je boj med politično elito in ameriškim človekom, davkoplačevalcem, ki zaposluje svoje politične predstavnike, ki naj bi bili v službi ljudstva, ne obratno.
Donald Trump je produkt ameriške politične krize in je presegel vsa pričakovanja in napovedi. Kljub izjemno nepravičnemu poročanju osrednjih medijev, kot so CNN, MSNB in celo Fox, mu je uspelo priti na sam vrh s Clintonovo, ki ima pomoč vse politične elite.
Veronika Drab Corcoran v ZDA živi že 16 let. Vodi dva studia, v katerih razvija metodo meditativnega qigonga.
Problematični so mladi, ki so v večini zelo liberalni ter privrženci Obame in Clintonove, ker ne vidijo celotne slike. Obljubljajo jim zastonj šolnino, ki pa na žalost ni nič drugega kot kraja njihovega bodočega mesečnega dohodka.
Veliko Američanov se zgraža zaradi nacionalnega dolga, ki je pod Obamo narasel z osmih na 20 bilijonov ameriških dolarjev. To je dolg, ki ga v zgodovini ZDA niso ustvarili vsi predsedniki skupaj.
Demokrate so zasačili med številnimi nemoralnimi in celo kriminalnimi dejanji, ko so namenoma ogrožali in napadali Trumpove privržence, a so glavni mediji to uspešno prikrili. Jasno je, da je Clintonova zaščitena pri najvišjih oblasteh. Za Trumpovo zmago bo potreben izjemen odziv nezadovoljnih Američanov.
Trump si je retorične težave nakopal sam in s svojim nepolitičnim izražanjem postal zelo osovražen kandidat, hkrati pa si je pridobil srca številnih volivcev. Ti so utrujeni in zavračajo trenutno "politično korektnost".
Volilna kampanja je zelo napeta, saj imata oba kandidate možnosti za zmago, čeprav, kot kažejo osrednji mediji, ima Clintonova prednost.
Janez Vidmar, Chicago: Napake iz te kampanje se bodo popravile, če damo sistemu svoj čas
Že več kot 40 let analiziram javnomnenjske ankete. Zanimivo je, da je bila Hillary Clinton, ko je odstopila kot državna sekretarka, bolj priljubljena kot predsednik Obama in prejšnji predsednik Bush. V zadnjem letu pa so njene ocene zelo padle. Najprej ji je med primarnimi volitvami škodoval Bernie Sanders, potem pa še Donald Trump, tako da imamo zdaj dva najbolj osovražena predsedniška kandidata po 2. svetovni vojni.
Janez Vidmar, častni konzul Slovenije v Chicagu, je potomec Slovencev, ki so v ZDA odšli kot politični migranti po drugi svetovni vojni.
V ameriški politiki imamo nenapisana pravila igre o kandidiranju. Prejšnji kandidati so ta nenapisana pravila spoštovali. Tokrat smo že med primarnimi volitvami videli in slišali neresnice. Veliko škode je bilo narejene, tega ne bo mogoče hitro popraviti.
Nisem razočaran. Večkrat se je že zgodilo, da smo imeli čudne, grde volitve. Če so zagotovljene temeljne svoboščine, kot je svoboda govora, se ne bo vedno zgodilo, kar je optimalno. A verjamem, da se bodo te napake popravile, če damo sistemu čas.
Kaj bo na koncu pomagalo Hillary Clinton, da bo zmagala? Ljudje pozabljajo, da v našem sistemu zmagaš "z nogami na tleh". Kaj to pomeni? Vsak kandidat mora na terenu imeti ljudi, ki nagovarjajo volivce in jim pomagajo, če potrebujejo prevoz do volišča. Leta 2012 je imel Obama v kritičnih državah, kot so Ohio, Florida in Pensilvanija, dvakrat več ljudi na terenu kot Romney. Trump pa v to ne vlaga. Misli, da je medijska prisotnost vredna več. V kritičnih državah ima Hillary Clinton skoraj trikrat več sodelavcev.
In še nekaj. V Bushevi kampanji leta 2004 in Obamovi leta 2012 so veliko vlagali v matematične modele, ki napovedujejo, kdo bo najbrž volil. Clintonova to uporablja, Trump pa ne. Na koncu to večkrat prinese ravno tistih nekaj odstotkov, ki so potrebni za zmago.
Ameriški sistem ima več napak, smo pa tudi zelo odprti ljudje. V svoji zgodovini so ZDA že veliko prestale. V angleščini imamo rek, ki to dobro opiše: Kar te ne ubije, te okrepi!
Jernej Barbič, Los Angeles: Priseljenci v ZDA niso samo roparji v tolpah Los Angelesa, ampak tudi ljudje, ki v ZDA odpirajo podjetja
Letošnja volilna kampanja je bila drugačna od prejšnjih v ZDA, ker po mojem mnenju eden od kandidatov (Trump) pogosto potvarja resnico (tudi za politika nenormalno pogosto), napada manjšine, ženske in novinarje, nasprotnikom pa grozi s tožbami in celo z zaporno kaznijo.
Jernej Barbič je profesor računalništva na univerzi Južne Karoline (USC).
Vse to je nekoliko strašljivo. Mene in veliko ljudi v ZDA je presenetilo, da se mu vse to zelo malo oziroma sploh ne maščuje pri volilnem rezultatu. Več kot 50 odstotkov belopoltih ameriških moških bo glede na javnomnenjske raziskave glasovalo za Trumpa, kot da so na pravice svojih žensk pozabili.
Ameriški politični sistem je postal preveč polariziran, neučinkovit, ujet v mreže lobiranja, kjer politiki ne delujejo več neodvisno. Žal so preveč pod vplivom donatorjev, brez katerih si politične kampanje sploh ne morejo več privoščiti. Ljudje to čutijo in so razočarani, zato marsikdo glasuje za Trumpa. Upa, da bo Trump rešil velike težave ZDA, kot sta nezakonito priseljevanje in izguba delovnih mest zaradi globalizacije.
Dvomim, da bi bil Trump zares tako uspešen pri reševanju teh težav. Veliko ljudi, ki jih poznam, živi v strahu pred zmago Trumpa, kajti to utegne spremeniti ZDA, ki so bile do zdaj tolerantne do priseljencev. Priseljenci v ZDA niso samo roparji v tolpah Los Angelesa, ampak tudi ljudje, ki v ZDA odpirajo podjetja, izumljajo zdravila proti raku ali pod ameriško zastavo pošiljajo satelite v vesolje. Mislim, da so Američani v zadnjem času na to nekoliko pozabili. Upam na ugoden rezultat na volitvah.
1