Sobota, 16. 2. 2008, 8.59
8 let, 9 mesecev
19. obletnica SDS
Kot je Janša ocenil na slavnostni akademiji v Mariboru, sta šli stranka in država v zadnjih letih skozi velike spremembe - spremembe na bolje.
SDS se je po besedah Janše po volitvah znašla pred izzivi, pred katerimi se do zdaj ni znašla nobena druga stranka, kljub temu pa jim je bila kos. "V tem mandatu smo vpeljali nezdružljivost funkcij v politiki in gospodarstvu. Na ta račun smo tudi spremenili svoj statut. V času tega mandata se je zgodilo, da smo k nadzoru v podjetjih, kjer ima večinski delež država, povabili tudi opozicijo, kar se je sploh zgodilo prvič," je dejal Janša. Na ta način je stranka po njegovem izpolnila obljubo, ki jo je dala pred volitvami.
Po njegovih besedah je tudi po zaslugi SDS danes jasno, da morajo državni organi delati po zakonu in ne političnih direktivah ter "da zakoni veljajo za vse enako".
V okviru aktualnih vprašanj je predsednik SDS izpostavil t.i. tajkunsko vojno. Kot je dejal, je pri tem v zadnjem času mogoče opaziti spopad med demokracijo in tranzicijskim kapitalom. Po njegovem ni sprejemljivo, da bi nekdo, ki je prišel do kapitala na sumljiv način, danes kreiral pravila v družbi, "čeprav ti poskusi obstajajo". "V prihodnjih mesecih in letih se bodo takšni poskusi po njegovem nadaljevali, zato se je treba na to pripraviti," je dejal.
SDS se bo držala gesla "kdor ni proti nam, je z nami"
Po Janševih besedah bo SDS, ki je imela na začetku 500 članov, danes pa jih ima 25.500, tudi v prihodnje ostala stranka politične sredine. Pri tem se bo držala gesla "kdor ni proti nam, je z nami".
Grims: Pokrajinska zakonodaja padla zaradi prestižnih razlogov
Predsednik sveta SDS Branko Grims pa je po ob robu današnje seje sveta v Mariboru predstavil glavne poudarke razprave, ki je tekla na seji. Kot je dejal, so se člani sveta na seji strinjali, da je pokrajinska zakonodaja padla iz prestižnih razlogov.
Kot je povedal, so na začetku z zasnovo o uvedbi pokrajin soglašali vsi, pozneje, ko bi bilo treba sprejeti konkretno zakonodajo, pa so poslanci nekaterih strank glasovali proti. Po Grimsovih besedah so to storili kljub temu, da je bil zakonodajni postopek šele na začetku in bi bilo mogoče v poznejših obravnavah spremeniti še vse sporne določbe. "Pripravljenosti za kaj takega ni bilo, zato je edini možni zaključek, da je zakonodaja padla iz prestižnih razlogov," je dejal Grims.
"Odločitev proti pokrajinam je odločitev za centralizacijo"
Po njegovem mnenju to v praksi pomeni, da bo v centralni blagajni ostalo okoli 1,25 milijarde evrov sredstev, ki bi jih sicer dobile pokrajine. "Glasovanje proti pokrajinam je bila zato dejansko odločitev za nadaljnjo centralizacije Slovenije," je dejal Grims.