Petek, 3. 2. 2017, 3.47
7 let, 2 meseca
800 zakonov in 19 tisoč podzakonskih predpisov: "Več ko je predpisov, manj se jih izvaja"
"V Sloveniji mnogo področij brez potrebe in resne analize zakonodajno korenito spreminjamo praktično vsako leto, zakonodajne rešitve so izrazito nedorečene in ohlapne, vsa tveganja takšne zakonodaje pa mora praviloma prevzeti gospodarstvo," poudarja odvetnica Vesna Cukrov, nekdanja predsednica Državne revizijske komisije in dobra poznavalka državne uprave.
"Močno in visoko normirano področje navzven ponuja zgolj lepo fasado pravne varnosti in predvidljivosti, dejansko pa ima pravni subjekt ob prenormiranosti mnogo manj možnosti, da bo ustrezno zavaroval svoje interese in pravice," opozarja nekdanja predsednica Državne revizijske komisije Vesna Cukrov.
"Kakršenkoli problem se pojavi, ustvarimo nov zakon. Pri nas problema ne rešujemo, ampak iščemo novo abstraktno rešitev in urejanje. S tem se izgublja odgovornost, saj se za probleme, ki nastajajo, išče odgovornost v zakonu in pri zakonodajalcu," opozarja pravnik Matej Avbelj. "Odgovorni pa so v resnici konkretni odločevalci – izvršilna, upravna veja oblasti in sodstvo."
Izvršilna oblast in sodstvo nočeta prevzemati odgovornosti za svoje odločitve
Problem delovanja slovenske države je nepripravljenost sprejemati odgovornost, meni Avbelj. "Ker jugoslovanski sistem ni bil praven, ljudje s svojimi odločitvami niso želeli tvegati morebitnih formalnih ali neformalnih sankcij. Opiraš se točno na tisto, kar v zakonu piše, in če nekaj ne piše, prosiš zakonodajalca, naj to napiše." Ključno pa je, poudarja Avbelj, da se med temi številnimi predpisi nekatere zelo redko ali nikoli ne izvršuje.
Avbelj razlog za prenormiranost vidi tudi v nezaupanju v sodišča, kar po njegovem mnenju izhaja iz prejšnjega sistema, v katerem sodstvo "ni bilo neodvisna veja oblasti, sodna praksa pa se ni štela in se še danes ne šteje kot formalni vir prava".
Prenormiranost, ker je formalni pravni vir le zakon
Ključna težava je, da se predpisov ne izvaja, meni Matej Avbelj. "Formalna pravna teorija, ki izhaja iz ljubljanske pravne fakultete, vztraja, da sodbe niso formalni pravni vir, ampak je to le zakon," opozarja Avbelj.
Še en ostanek jugoslovanskega sistema je avtentična razlaga zakona, je dejal Avbelj. "Ker sodstvo ni bilo neodvisno, razlage zakonov ni sprejemalo samo, ampak je sodstvo za razlago vprašalo zakonodajalca."
Da se to še vedno dogaja, smo videli nedavno, ko je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto za razlago novih določb o fotografiranju in snemanju v sodnih dvoranah vprašala ministra Gorana Klemenčiča.
Je za prenormiranost kriva Evropska unija?
Vsa tveganja nedorečene zakonodaje mora praviloma prevzeti gospodarstvo, opozarja Vesna Cukrov. Precej novih zakonov mora Slovenija sprejeti tudi zato, da prenese pravni red Evropske unije. Je EU razlog za preveliko število zakonov? "Izgovor Slovenije, da nam sprejetje večine zakonov narekuje Evropa, je izrazito zavajajoč, saj direktive EU zavezujejo državo članico le glede cilja. Članicam EU je pri pripravi nacionalnih predpisov dopuščeno mnogo več, kot si Slovenija v zakonodajnih procesih upa storiti," meni Vesna Cukrov.
Ob tem dodaja, da je Evropska unija na mnogo področjih pretirano zbirokratizirana in njeni predpisi ne dosegajo želenih učinkov. Kot primer navaja področje konkurence, kjer pretirano poseganje državnih organov v prosti trg ne prinaša dodane vrednosti za gospodarstvo, niti za potrošnike in ne za delovna mesta, saj že trg in potrošniki sami pogosto sankcionirajo morebitne nepravilnosti.
Pravo naj sledi novim poslovnim modelom
Odvetnica je prepričana, da mora pravo slediti novim poslovnim modelom, vendar ne v obliki prenormiranosti, temveč v smislu normativnih ureditev novih, inovativnih poslovnih strategij, ki prinašajo večjo konkurenčnost in nova delovna mesta, kot je na primer platforma za ponujanje prevozov Uber.
Če bi si upali iti do roba, bi lahko prehiteli večje države, ki so bolj okorne, meni direktor podjetja Špica International Tone Stanovnik. "Moj predlog je vedno, da peljemo stvari po robu (ne pa čez rob!). Predlagal bi, naj naši zakonodajalci ne pretiravajo in naj se ne trudijo biti prvi, ki vpeljejo neko pravno ureditev, s tem pa morda zadušijo svobodno iniciativo. Peljati stvari po robu pomeni, da bomo lahko prehiteli večje države, ki si tega ne morejo privoščiti, saj smo mi manjši in agilnejši.
Lahko dam lasten primer s področja biometrije, ki je preprosta in do uporabnika prijazna. V Evropi je zelo urejena, ker mislijo, da s tem ščitijo osebne podatke. V ZDA imajo Google, Amazon, Apple, ki natančno vedo, kaj ljudje v virtualnem svetu počnejo, mi pa lastna podjetja v tem zaviramo. S predpisi zaviramo nekaj, kar je do uporabnika prijazno in bo prej ali slej odplaknilo vse trenutne pomisleke," je prepričan Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International.
14