David Kos

Torek,
12. 9. 2017,
10.21

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,65

3

Natisni članek

Natisni članek

Alma Sedlar KPK Boris Štefanec

Torek, 12. 9. 2017, 10.21

7 let, 2 meseca

Alma Sedlar odstopila kot namestnica predsednika KPK

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,65

3

Alma Sedlar | Foto Bor Slana

Foto: Bor Slana

Alma Sedlar, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je odstopila. Sedlarjeva, ki je bila v sporu s predsednikom KPK Borisom Štefanecem, je večkrat opozorila, da je stanje v komisiji nevzdržno.

"Na sporno ravnanje predsednika komisije Borisa Štefaneca sem zaman opozarjala zadnja tri leta, pa se ni nihče odzval. Na to so opozarjali tudi civilna družba, sindikati, mediji, intelektualci, pa se politika ni zganila in se verjetno tudi ne bo. Očitno ji takšno stanje ustreza," meni Sedlarjeva.

Dodaja, da je na odstop vplivalo tudi to, da je bilo opravljanje njene funkcije in dela od začetka mandata praktično onemogočeno. 


Preberite še: Štefanec namesto korupcije preganja duha Gorana Klemenčiča


Sedlarjeva se boji, da se po njenem odstopu pri vodenju komisije ne bo nič spremenilo na bolje, saj je v zadnjih treh letih komisijo zapustila že polovica zaposlenih. "Jaz sem že tretja namestnica, ki odstopa s položaja. Dolgo sem upala, da se bo kaj spremenilo na bolje, a se to ni zgodilo. Ko sem ugotovila, da se na opozorila, prošnje in pozive nihče ne odziva, sem predsedniku republike Borutu Pahorju poslala odstopno izjavo," še pravi Sedlarjeva.

Štefanec: S Sedlarjevo nisva imela burne zgodovine

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je zatrdil, da z njegovo namestnico Almo Sedlar, ki je odstopila s položaja, nista imela burne zgodovine. "Nobenega nesporazuma med nama ni bilo, razen stalnega namestničinega nezadovoljstva," je dejal in zatrdil, da delo komisije zaradi odstopa Sedlarjeve ne bo zastalo.

Štefanec je pojasnil, da bo senat KPK v skladu z zakonom deloval naprej, in sicer na dva mogoča načina. Eden bi bil ta, da bi namestnica ne glede na svojo odstopno izjavo in morebitno razrešitev, ki bi jo dal predsednik republike Borut Pahor, svojo funkcijo opravljala do imenovanja novega namestnika. To predvideva tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je pojasnil.

Predsednik upa, da se bodo ti "neljubi dogodki" čim prej končali

V primeru, da Sedlarjeva kljub temu funkcije ne bi opravljala, zakon ne predvideva nobene sankcije. V tem primeru bo tako senat do imenovanja novega namestnika deloval v dvočlanski sestavi, kar je tudi zakonsko dopustno, je povedal predsednik KPK. Pogoj za sprejetje določene odločitve senata pa je v tem primeru, da je ta sprejeta soglasno.

Odstop namestnice torej v nadaljnjem delu komisije ne bo povzročil kakršnega koli zastoja, je zatrdil Štefanec. Upa pa, da se bodo ti "neljubi dogodki" čim prej končali in da bo komisija normalno delovala naprej.

"Nobenega nesporazuma med nama ni bilo"

O dlje trajajočih nesoglasjih med njim in Sedlarjevo pa je Štefanec dejal, da ga je namestnica že oktobra 2014 pozvala k odstopu. Od takrat so se stalno pojavljala njena stališča, da KPK ne deluje dobro in da jo predsednik omejuje, vendar pa takšne očitke Štefanec zanika. "Ne sprejemam kakršne koli kritike, da namestnico onemogočam," je dejal.

"Nobenega nesporazuma med nama ni bilo, razen stalno namestničino nezadovoljstvo, ki ga je tako ali drugače predstavila javnosti, javnost in mediji pa so to povzeli," je dejal Štefanec. STA

Dodaja, da je bila komisija vedno na udaru politike, a prvič v njeni zgodovini se je zgodilo, da nikogar ne moti in je nihče ne želi ukiniti.

Alma Sedlar odstopna izjava | Foto:
Pahor storil vse za učinkovitejše delovanje KPK

Predsednika republike Pahorja smo vprašali, kaj meni o dogajanju na KPK in kakšni bodo njegovi nadaljnji koraki za zagotavljanje nemotenega delovanja komisije. Iz kabineta predsednika so potrdili, da so odstopno izjavo prejeli danes, in poudarili, da je bila Sedlarjeva za članico senata KPK tako kot druga dva člana senata imenovana po postopku, določenem z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. "V skladu z določbami tega zakona bo tudi razrešena. Zakon določa, da ima predsednik republike možnost člane senata razrešiti na predlog državnega zbora ali na predlog člana senata KPK samega in nima nikakršnih drugih zakonskih pooblastil za poseganje v delo komisije. Doslej takega predloga ni dobil," so zapisali.

Predsednik republike poudarja, da je senat KPK edini, od katerega je odvisna verodostojnost, delo in neodvisnost KPK. "Nihče ne sme in ne more posegati v delo neodvisnega državnega organa zunaj svojih pristojnosti. Predsednik pričakuje, da bo vodstvo KPK v teh spremenjenih okoliščinah organiziralo delo tako, da bo komisija nemoteno opravljala svojo funkcijo do imenovanja novega člana senata," zatrjujejo.

Ob tem dodajajo, da je predsednik republike storil vse, da bi se spremenili zakonski okviri za učinkovitejše delovanje KPK. "Skupina ustavnopravnih strokovnjakov je po naročilu predsednika republike že pred leti pripravila predlog potrebnih sprememb zakonodaje, ki jo je predsednik takoj posredoval pristojnemu ministru. Predsednik se pridružuje strokovnemu mnenju, da bi za učinkovitejše delo KPK morali čim prej sprejeti nov zakon," so sklenili v kabinetu predsednika.

Slabi odnosi trajajo že več let

Slabi odnosi med Sedlarjevo in Štefanecem se vlečejo dalj časa, saj ga je k odstopu pozvala že pred tremi leti. Štefanecu je očitala, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Štefanec je te očitke ostro zavrnil in zagotovil, da nikoli ne bo odstopil. K njegovi razrešitvi so s skupnim odprtim pismom pozivali tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije in sindikatu novinarjev Slovenije.

Približno istočasno je zaokrožila tudi anonimka z očitki o nevzdržnih razmerah na KPK. Ta je anonimko in poziv Sedlarjeve k njegovemu odstopu odstopil državnemu tožilstvu. Kot je takrat pojasnil, je to storil zato, ker je iz pisanj mogoče zaznati nekaj očitkov, ki bi lahko imeli, če se ugotovi, da so utemeljeni, znake kaznivih dejanj.

Odkar je vodenje KPK prevzel Boris Štefanec, je imela komisija pol manj dela, saj je bila polovica prijav zavrženih. | Foto: Matej Leskovšek Odkar je vodenje KPK prevzel Boris Štefanec, je imela komisija pol manj dela, saj je bila polovica prijav zavrženih. Foto: Matej Leskovšek

Novembra leta 2014 se je senat srečal s predsednikom Pahorjem, kjer so se strinjali, da sta verodostojnost in neodvisnost komisije v največji meri odvisni od vodstva KPK.

Februarja 2015 je nato Sedlarjeva vnovič javno ostro nastopila proti načinu vodenja KPK in ocenila, da je komisija skorajda mrtva. Štefanec je takšno oceno zavrnil.

Julija se je nato zapletlo še s Supervizorjem, ki je začasno ugasnil, po besedah Sedlarjeve zaradi spora med Štefanecem in avtorjem ter gostiteljem aplikacije, po besedah Štefaneca pa zaradi prenosa na strežnik ministrstva za javno upravo.

Sedlarjeva je že oktobra leta 2015 Pahorju pisala pismo, v katerem ga je pozvala k ukrepanju, saj naj bi ji Štefanec z omejitvijo dostopa do nekaterih podatkov onemogočal delo ter da se poraja utemeljen dvom, ali je ta institucija pod njegovim vodstvom res še neodvisna.