Torek, 25. 2. 2025, 14.46
4 ure, 2 minuti
Arheologi predstavili nove rimske najdbe pod Emoniko: presenetilo jih je izjemno odkritje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
V zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana so predstavili in otvorili razstavo z naslovom Nova rimska odkritja pod Emoniko. Na njej so razstavljeni nekateri najpomembnejši predmeti, ki so jih arheologi izkopali na območju, kjer bo stal večnamenski kompleks Emonika. Izkopavanja, ki so jih izvedli še pred gradnjo kompleksa, so potekala spomladi in poleti 2024. Arheološka izkopavanja so razkrila tudi dele severnega grobišča Emone, ki so bili do tedaj še neraziskani, ob tem pa so arheologi naleteli na izjemno odkritje, ki ga doslej še niso našli – sledove parcelacije kmetijskih zemljišč Rimljanov. Več v zgornjem videu in pojasnilu vodje arheoloških raziskav na gradbišču Emonike Mateja Drakslerja.
Arheološka izkopavanja na območju bodoče Emonike so razkrila dele severnega grobišča Emone, ki so bili doslej še neraziskani. Severno emonsko grobišče se je raztezalo levo in desno od današnje Dunajske ceste v delu med Kongresnim trgom in Gospodarskim razstaviščem. Ta cesta (Dunajska) še danes, tako kot pred dva tisoč leti, vodi proti nekdanji Celeii (današnjemu Celju), Poetovii (današnjemu Ptuju) in naprej proti Donavi.
Več fotografij izkopavanj na območju Emonike najdete v fotogaleriji (foto: Gaja Hanuna):
Tokratna izkopavanja ob Dunajski cesti so arheologom odkrila 183 rimskih grobov, temelje grobnih parcel in stransko cesto, ki je peljala od glavne proti vzhodu. Ob njej so arheologi raziskali temelje pokopališkega objekta manjšega lokalnega grobišča, kjer so odkrili še 45 rimskih grobov.
Številne oljenke, ki so jih našli v grobovih
Po besedah kustosinje za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana Bernarde Županek je bilo skupaj odkritih 228 grobov z najdbami, ki časovno segajo od prvega do četrtega stoletja. Za razstavo so izbrali najlepše in najzanimivejše. V eni od vitrin v Mestnem muzeju je tako predstavljen ženski nakit iz štirih grobov. Najbogatejši je nakit iz skeletnega groba iz četrtega stoletja, in sicer je pokojnica nosila ogrlico iz temno modrih steklenih jagod, ohranjeni so tudi srebrna zaponka ogrlice, štiri bronaste zapestnice, med njimi dve z zaključki v obliki kačjih glavic, in srebrn prstan z vstavkom iz zelenega stekla.
Skupaj so odkrili 228 grobov z najdbami, ki časovno segajo od prvega do četrtega stoletja, je pojasnila kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana dr. Bernarda Županek.
Naleteli na izjemno pomembno odkritje, ki ga doslej še niso našli
Vodja arheoloških raziskav na gradbišču Emonike Matej Draksler je na današnji predstavitvi izkopavanj pojasnil, da so že ob začetku raziskav vedeli, da lahko pričakujejo vsaj del severnega emonskega grobišča, nekoliko pa jih je presenetila njegova širina, saj so bili tokrat zadnji grobovi kar 80 metrov oddaljeni od glavne rimske ceste. Takšno širino grobišča je namreč omogočila stranska cesta, ki je vodila od glavne proti vzhodu.
Kot izjemno pomembno odkritje izkopavanj na območju bodoče Emonike je Draksler izpostavil odkritje sledov emonske zemljiške razdelitve, ki jih do zdaj kljub preteklim intenzivnim raziskavam še niso našli.
Presenetilo jih je tudi odkritje manjšega lokalnega grobišča v vzhodnem delu raziskovanega območja, kjer so odkrili še 45 rimskih grobov – žganih iz prvega in drugega stoletja ter skeletnih predvsem iz tretjega in četrtega stoletja. Na tem delu grobišča so naleteli tudi na najbogatejše grobne pridatke, je še pojasnil vodja arheoloških izkopavanj Matej Draksler.
Kot izjemno pomembno odkritje izkopavanj na območju bodoče Emonike je Draksler izpostavil odkritje sledov emonske zemljiške razdelitve, ki do zdaj kljub preteklim intenzivnim raziskavam še niso bili najdeni. Kot je razložil, gre za sledove parcelacije kmetijskih zemljišč (t. i. centuriacija), ki so jo opravili Rimljani, ko so ta prostor zasedli in zemljo razdelili kolonistom.
Na območju arheoloških raziskav so arheologi odkrili 194 žganih grobov, ki sodijo predvsem v prvi dve stoletji po Kristusu (n. št.). Kot so pojasnili ob predstavitvi, so bili sežgani ostanki pokojnikov (v žari ali brez nje) položeni v jame, izkopane v zemljo, ki so bile včasih pokrite s tegulami (gre za strešne opeke, ki so v dolžino merile okrog pol metra), opečnatimi zidaki ali kamnitimi ploščami. Kot so pojasnili, so bili pokopi v amforah, pepelnicah ali zidanih grobnicah na tem odseku severnega grobišča Emone redki.
Poleg žganih so odkrili tudi 34 skeletnih grobov z 42 skeleti, saj je bilo v nekaterih grobnih jamah pokopanih več pokojnikov skupaj. Omenjeni skeletni grobovi so iz tretjega in četrtega stoletja po Kr. (n. št.). Pogosti so bili tako pokopi v krsti in tudi brez nje, enkrat so zasledili pokop v strukturi strešnih opek, trije pokojniki pa so bili pokopani v sarkofagih.
Kaj so odkrili v antičnih grobovih?
Ker so Emonci (po navadah Rimljanov) svojim umrlim v grobove pogosto dajali oljenke (majhne keramične svetilke na olje), s katerimi bi si ti lahko svetili v onstranstvu, so te (približno 80 različno ohranjenih oljenk) na območju bodoče Emonike odkrili v kar 72 grobovih. Med njimi posebej izstopa oljenka z upodobitvijo gladiatorja (iz lat. besede gladius – kratek meč), na kateri je bil upodobljen murmillo, njegovo opremo pa so sestavljali meč, ščit in čelada. Ta poleg podobe gladiatorja nosi črko P, za katero arheologi sklepajo, da gre za prvo črko njegovega imena.
Oljenka z upodobitvijo gladiatorja
Poleg oljenk so Rimljani pokojnikom v grobove dajali še druge predmete, ki bi jih morda potrebovali v onstranstvu, med njimi oblačila, redko orožje, orodje, posodje, denar, toaletne potrebščine, nakit, dišave, hrano in pijačo. Na območju Emonike so arheologi tako med pridatki v rimskih gorobovih najpogosteje našli keramične in steklene posode, ki pa so se le redko ohranile v celoti.
V grobovih so sicer najpogosteje našli stekleno pivsko posodje, predvsem čaše, skodelice, steklenice in stekleničke. Veliko je bilo tudi steklenih balzamarijev, v katerih so bila shranjena dišeča olja in druge dragocene kozmetične tekočine oziroma snovi. Kot grob z največjim številom odkritih predmetov so v Mestnem muzeju Ljubljana izpostavili grob, v katerem je bilo najdenih 122 majhnih železnih žebljičkov, kakršne so v rimskem času uporabljali za utrjevanje podplatov obutve.
Dvoja vitrina je namenjena steklenim in keramičnim najdbam. V zgornjem delu je tako med drugi mogoče videti stekleni čaši z vrezanim okrasom, ki sta po besedah Županek zaradi svoje redkosti zelo dragoceni za slovenski prostor. V sredini je steklena posoda, ki je služila kot žara, več je tudi primerkov balzamarijev. V spodnjem delu je predstavljenih nekaj keramičnih posod in veliko oljenk.
Kot je povedala kustosinja, je bilo na najdišču odkritih približno 80 različno ohranjenih oljenk. Med njimi je v vitrini izpostavljena oljenka s podobo gladiatorja, med zanimivejšimi pa je tudi oljenka z gledališkima maskama.
Med zanimivejšimi je tudi oljenka z gledališkima maskama.
Povezava med Ljubljano in Budimpešto
"Ko smo projekt poimenovali po Emoni, se nismo v celoti zavedali globoke in pomembne povezave s preteklostjo tega mesta. Veseli nas, da smo del te pomembne razstave, ki poudarja tesno povezavo med rimskimi časi in projektom Emonika, ki bo preoblikoval središče Ljubljane," je ob otvoritvi razstave poudaril Pál Forgács, generalni direktor Mendote Invest, ki je v lasti skupine OTP.
"Poleg vseh izjemnih najdb naj omenim zanimiv podatek, ki ga trenutno raziskujemo, in sicer naj bi bil enak uhan, kot smo ga našli pri izkopavanjih pod Emoniko, pred kratkim odkrit tudi v Budimpešti. Mogoče je, da sta oba uhana delo istega obrtnika ali izdelovalca. Če je res tako, je to čudovit dokaz, kako sta bili mesti Ljubljana in Budimpešta povezani že v antičnih časih – kulturne, gospodarske in družbene vezi so nas povezovale skozi zgodovino," je še dodal Forgács.
Kot je na predstavitvi razstave povedal direktor Muzeja in galerije mesta Ljubljana Blaž Peršin, so nove arheološke najdbe, ki so jih odkrili pod Emoniko, povezale sever in jug Ljubljane. Peršin je pojasnil tudi, da imajo odkritja poseben pomen zato, ker bo ime celotnega kompleksa, ki bo stal nad izkopaninami, nosil ravno ime Emonika v spomin na nekdanje mesto Emona. Ob tem se je še posebej zahvalil arheologom, Skupini STIK in investitorju projekta Mendota Invest, ki je v lasti skupine OTP.
"Redko se zgodi, da investitorji pristopijo k prikazu dediščine na tako simbolen in angažiran način. Že ime projekta, Emonika, govori o povezavi z našo pomembno antično dediščino. Zelo nas veseli, da smo arheološke raziskave nadgradili s sodelovanjem pri tem pomembnem projektu za Ljubljano in Slovenijo ter da bomo skupaj s snovalci Emonike sodelovali pri prikazu tega pomembnega dela naše zgodovine tudi v prihodnje," je na predstavitvi povedal direktor Muzeja in galerije mesta Ljubljane Blaž Peršin.
Razstava, ki je plod sodelovanja Mestnega muzeja Ljubljana, Skupine Stik, družbe Mendota Invest in Turizma Ljubljana, bo na ogled do 1. junija. Dopolnjuje jo tudi fotografska razstava o arheoloških izkopavanjih na območju Emonike, postavljena na Krakovskem nasipu.
Preberite še:
