Sobota, 22. 3. 2008, 9.04
8 let, 9 mesecev
Bajuk: Upam, da ne bomo imeli takšnih primerov kot na Siciliji
![](/media/img/37/45/e9c490091b2e2c0a9ef0.jpeg)
"Upam pa, da ne bomo imeli takšnih primerov kot na jugu sosednje države, na Siciliji," je povedal v pogovoru za današnjo izdajo Dela.
Vlada ne popušča glede Darsovih dolgov
Ob tem, kot je zagotovil, vlada ne popušča in plačila Darsovih dolgov ne prepušča davkoplačevalcem. "Ravno obratno! Kaj pa, če nekateri strokovnjaki zganjajo neke vrste 'verbalni terorizem', v podporo interesom, ki jih predstavljajo? Tudi to je možno, kajne? Vprašajte te strokovnjake, od kod njihovi podatki in na kakšni podlagi so prišli do svojih ocen," je dejal.
Katere delnice državnih podjetij državljanom?
Vlada preučuje, katere delnice državnih podjetij bi lahko ponudila državljanom. "Pri Pozavarovalnici Sava gre za zelo resen in dober projekt, na tem se dela, upam, da bo pravočasno izpeljan," je nanizal Bajuk. Kot je dejal, si iz srca želi tudi, da bi državljani lahko kupili delnice NLB. Ob tem je ocenil, da bi bilo "popolnoma normalno in dolgoročno dobro za Slovenijo", če bi imela Zavarovalnica Triglav v NLB večji delež.
Glede možnosti, da bi država delež KBC, 34-odstotne lastnice NLB, če ta ne bi sodelovala pri dokapitalizaciji NLB, ponudila državljanom, je minister povedal, da obstajajo predkupne pravice drugih delničarjev. "Smiselno bi bilo ostanek ponuditi državljanom," je menil. Na vprašanje, ali bodo državljani lahko še letos kupili delnice NLB, Telekoma in Zavarovalnice Triglav, pa je odgovoril: "Vse to je mogoče. Vendar to ne pomeni 100 odstotkov vsega."
V Sloveniji zgolj posredni učinki finančne krize
O finančni krizi, ki pretresa finančne trge in svetovno gospodarstvo, je dejal, da je "položaj resnično težaven, ker se odvija v veliko bolj globaliziranem svetu kot še pred nekaj leti. Učinki presegajo državne meje, in kot vemo, so v Sloveniji za zdaj zgolj posredni". Tu so se zaostrili pogoji pri dostopu do dolgoročnega financiranja, je poudaril.
"Vsekakor pa na evropski ravni ne bi govoril o polomu sistema, še zdaleč ni tako. Zdaj je naš največji problem ta, da nihče ne pozna dejanskega obsega finančnih težav," je ocenil. Kot je zagotovil, celotna evroskupina zaskrbljeno sledi razvoju dogodkov. "Čeprav sta Evropska komisija in Evropska centralna banka znižali letošnje ocene rasti v EU, smo še daleč od tega, da bi lahko rekli, da je v Evropi recesija," je dodal.