Ponedeljek, 24. 3. 2025, 10.45
1 dan, 4 ure
Prevolnik Rupel: Zdravniki bodo imeli dovolj časa, da se bodo lahko prilagodili #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,54
Več kot štiri tisoč zdravnikov je v javnem pismu poslancem DZ, ki bodo v četrtek odločali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, posvarilo pred posledicami novele. Novela bi lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in ogrozila nekatere stroke, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je po svarilih zdravnikov o posledicah poudarila, da področja ne morejo pustiti neurejenega.
Več kot štiri tisoč zdravnikov je v javnem pismu poslancem DZ, ki bodo v četrtek odločali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, posvarilo pred posledicami novele, ki bi po njihovem prepričanju lahko vodila v zmanjšanje števila zdravstvenih storitev in ogrozila nekatere stroke, saj bi nekateri zdravniki odšli v zasebni sektor.
Opozorila o odhodih zdravnikov zaradi uveljavitve predloga novele na ministrstvu jemljejo resno, je ob robu seje DZ medijem povedala ministrica za zdravje. A ob tem vztraja, da mora biti področje urejeno zakonito, ker "se dogajajo napotitve iz javnega v zasebni sektor, kar vemo vsi že dolga leta".
"Zdi se mi prav, da se pogleda, kaj je najboljše za paciente, kaj lahko naredimo," je dejala Valentina Prevolnik Rupel.
Ministrica: Prehodno obdobje bo dovolj dolgo, da se bodo zdravniki lahko prilagodili
Predlog novele bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem onemogočil delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih, ob tem pa tudi zaostril pogoje za pridobitev soglasja za delo pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju. Ministrica je napovedala, da bo prehodno obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko zdravniki in direktorji v zdravstvu prilagodili.
"Istočasno pa smo tudi v ta namen poskrbeli za določbo, da se lahko vrhunski strokovnjaki, ki delajo v zasebnem sektorju, vračajo in zaposlijo v javnih zdravstvenih zavodih," je pojasnila.
Od direktorjev javnih zdravstvenih zavodov ministrica za zdaj še ni prejela opozoril pred odhodi zdravnikov iz javnega sistema. To bo direktorje povprašala na aprilskem sestanku.
Ministrica se je danes odzvala na kritike spremenjenega načina obravnave bolnikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Po novem namreč nekateri bolniki aplikacije zdravljenja ne prejmejo več po ambulantnem pregledu, ampak dan ali dva kasneje. Na inštitutu menijo, da takšen režim, ki je začel veljati 3. marca, skrajšuje čakalni čas za bolnike. Nasprotno pa menijo v organizacijah onkoloških bolnikov, kjer se sicer zavedajo, da nov način obravnave ustreza inštitutu in morda določenemu delu bolnikov. Številni bolniki pa poročajo o neprijetnostih in težavah, ki jih prinaša sprememba, so opozorili.
"Zdi se mi prav, da se pogleda, kaj je najboljše za paciente, kaj lahko naredimo," je dejala Prevolnik Rupel. Na ministrstvu si želijo, da bi z ZZZS in inštitutom našli ustrezno rešitev.
Po besedah ministrice delu bolnikov novi način onkološkega inštituta ustreza, delu pa ne. Novost ustreza bolnikom iz Ljubljane, ki so morali doslej v enem dnevu na drugi del pregleda čakati več ur, zdaj pa storitev opravijo v dveh dneh. Bolnikom, ki se na obravnavo vozijo iz drugih krajev, pa nov način ne ustreza, saj se morajo dvakrat odpraviti na pot v Ljubljano.
O anomalijah pri nagrajevanju medicinskih sester
Prevolnik Rupel je komentirala tudi petkovo poročanje Televizije Slovenija (TVS), da zaradi slabih razmer na kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega kliničnega centra kritično primanjkuje medicinskih sester. Predstojnik oddelka Samo Zver je vlado pozval, naj medicinsko osebje za delo primerno plača. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo oddelek morali zapreti, je TVS povedal Zver.
Ministrica je danes pojasnila, da delovna skupina za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema, ki jo sestavljajo predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade, obravnava morebitne anomalije v sistemu. Če bo ugotovila, da je v sistemu nagrajevanja medicinskih sester prišlo do anomalij, se to lahko popravi, je dejala.
Prepričana je, da je direktor centra Marko Jug že sprejel ukrepe glede pomanjkanja negovalnega kadra. Na ministrstvu pa po njenih besedah pripravljajo zakon o poklicnih kvalifikacijah, ki bo omogočil lažje zaposlovanje kadra iz tujine. Pripravljajo pa tudi specializacije za medicinske sestre.
Beović: Nekatere dejavnosti bodo v primeru sprejetja novele otežene
Bojana Beović je v izjavi za medije opozorila, da bodo nekatere dejavnosti v primeru sprejetja novele otežene. Za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu v javni mreži bi bil namreč posameznik odvisen tudi od tega, ali njegov matični delodajalec v celoti izpolnjuje program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A posameznik na organizacijo dela v zavodu nima vpliva, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Slovenski zdravstveni sistem je močno odvisen od dodatnega dela, tudi dodatnega dela zdravnikov pri drugih, bodisi zasebnih bodisi državnih delodajalcih v javnem zdravstvenem sistemu, je pojasnila Bojana Beović.
"Poleg tega opozarjamo na nekatere manjše stroke, kjer je že zdaj zdravnikov zelo malo. Po drugi strani so to stroke, ki v svojem bistvu delajo tudi v zasebnem zdravstvu, ker gre pač za take vrste zdravstvene storitve," je pojasnila. V naštetih strokah se bodo morali zdravniki odločiti, kje bodo delali.
Zdravniki odhajajo
"Na enem od večjih dermatoloških oddelkov je svoj odhod po sprejetju novele napovedalo vsaj šest specialistov, v eni izmed regijskih bolnišnic je ta oddelek že zdaj tik pred zaprtjem, saj imajo le še dva specialista za celotno ustanovo, oddelek za očesno patologijo pa so zaradi pomanjkanja kadra že zaprli. Svoj odhod iz ene izmed regijskih bolnišnic so napovedali vsi plastični kirurgi, iz druge skoraj polovica specialistov, v enem od kliničnih centrov pa tretjina," v pismu svarijo zdravniki.
V odgovoru na novinarsko vprašanje, koliko zdravnikov bi ob sprejetju novele zapustilo javni sistem, je Beović spomnila na anketo, ki so jo na zbornici med zdravniki opravili jeseni. Ta je pokazala, da v drugi javni ustanovi ali pri koncesionarju dela 40 odstotkov zdravnikov. Med njimi jih je 15 odstotkov napovedalo, da bodo morali svojega "delnega" delodajalca v primeru sprejetja novele zapustiti.
"Morda je bilo to odgovorjeno v nekem afektu, lahko da je teh zdravnikov samo polovica od teh, ki so se izrekli v tej smeri, ampak to lahko za posamezne stroke predstavlja kar zelo, zelo veliko težavo," je opozorila.
Slovenski zdravstveni sistem je namreč močno odvisen od dodatnega dela, tudi dodatnega dela zdravnikov pri drugih, bodisi zasebnih bodisi državnih delodajalcih v javnem zdravstvenem sistemu, je pojasnila. To delo po njenih besedah vzdržuje številne specialistične ambulante po Sloveniji, tudi zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Pacienti zagovarjajo bolj uravnotežen Zakon o zdravstveni dejavnosti
Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) pa je podala pripombe in predloge k predlogu sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi omogočili boljšo uravnoteženost zakona, z manj nihanja v škodo pacientov, so navedli. ZOPS poudarja potrebo po učinkovitejši javni zdravstveni mreži ob hkratni ustrezni regulaciji zasebnih izvajalcev. Prav tako opozarja na spoštovanje načela solidarnosti pri financiranju koncesionarjev ter nujnost, da vsi izvajalci – javni, koncesionarji in zasebni – upoštevajo novi zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
ZOPS poziva odločevalce k celoviti in premišljeni ureditvi zdravstvenega sistema, ki bo zagotavljala enak dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse paciente ob dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema.
