Sobota, 25. 3. 2023, 22.49
1 leto, 6 mesecev
Bešič Loredan: Ljudje, ki se ne strinjajo z mojim principom, so odšli #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,38
48
"S predsednikom vlade se slišiva ali si tipkava vsak dan," je v intervjuju za Siol.net dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki z ekipo, s katero so ustvarili zdravo jedro in delajo dobro, v službi preživi 12 ur in več na dan. "Ljudje, ki se ne strinjajo z našo filozofijo ali pa z mojim principom, so odšli," je poudaril minister, ki kot glavne cilje zdravstvene reforme napoveduje digitalno preobrazbo zdravstvenega sistema, strukturno prenovo zavoda za zdravstveno zavarovanje in vrnitev medicine na primarno raven. "Časa za vse ni več veliko," je še dejal Bešič Loredan in razkril konkretne časovnice, kdaj naj bi spremembe občutili tudi prebivalci. Kaj meni o javnem in zasebnem zdravstvu, je razkril v zgornjem videoposnetku.
Danes 49-letni Danijel Bešič Loredan, specialist ortopedske kirurgije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je diplomiral leta 1999.
Specializacijo in kariero ortopedskega kirurga je začel v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer je bil 13 let. Dve leti je nato delal v Švici, kjer se je predvsem izpopolnjeval na področju kirurgije gležnja in stopala. To je potem v letih od 2008 do 2011 uspešno vpeljal v bolnišnico Valdoltra in slovenski prostor.
Leta 2013 je s skupino zdravniških kolegov ustanovil in vodil Iniciativo zdravnikov, ki je razkrivala nepravilnosti in koruptivne prakse v slovenskem zdravstvu. Skupaj s kolegom Erikom Brecljem na čelu iniciative sta zahtevala predvsem transparentno rabo javnih sredstev v zdravstvu, socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja, široko dostopen javni zdravstveni sistem in ničelno toleranco do korupcije.
Konec leta 2013 se je za tri leta preselil v Švico, leta 2016 pa se vrnil v Splošno bolnišnico Šempeter pri Gorici, kjer je bil nato eno leto predstojnik celotne kirurgije v bolnišnici, od leta 2020 pa predstojnik ortopedskega oddelka. V začetku lanskega leta je zaradi nesoglasij z vodstvom bolnišnice odstopil.
Pred izvolitvijo za ministra za zdravje lani spomladi je bil zaposlen na Kirurgiji Bitenc in v Medicinskem centru Šalara v Kopru, kjer je zaradi ohranjanja zdravniške licence še vedno aktiven 20 odstotkov delovnega časa.
Leta 2018 je skupaj s skupino somišljenikov ustanovil gibanje Skupaj naprej, ki je nato postalo stranka, Bešič Loredan pa njen predsednik. Istega leta so nastopili na parlamentarnih volitvah, a jim vstop v državni zbor ni uspel.
Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami se je priključil novoustanovljenemu in potem na volitvah zmagovitemu Gibanju Svoboda ter se predstavil kot kandidat za ministra za zdravje, ki si želi popraviti izredno slabo stanje v zdravstvu. Bil je ključen avtor programa s področja zdravstva, ki je postal tudi pomemben del koalicijske pogodbe.
Z napovedjo "razbijanja tabuja, da je zdravstveni sistem nedotakljiv", je dregnil v osje gnezdo zdravniškega ceha, ki mu zdaj spet napoveduje stavko.
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so za 2. april, torej prihodnjo nedeljo, napovedali nadaljevanje splošne zdravniške stavke, če do 1. aprila ne bo uresničen oktobra sklenjen sporazum med vladno stranjo in sindikatom. Kako to komentirate?
Verjamemo, da je v interesu vseh, da se pogajanja, kot dogovorjeno, nadaljujejo za pogajalsko mizo. Vladna stran bo pogajanja z reprezentativnimi sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu nadaljevala v sredo.
Kako komentirate zadnja dogajanja v naši največji bolnišnici, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), predvsem afero o zasebnem honorarju nevrokirurga Romana Bošnjaka in kmalu zatem odstop strokovne direktorice Jadranke Buturović Ponikvar? Se strinjate z besedami premierja Roberta Goloba, da afer ni nič več kot v preteklosti, le da jih danes javno razgrinjamo?
Drži, da je nepravilnosti v zdravstvu že desetletja vsaj toliko, kot jih je danes.
Po zamenjavi članov sveta zavoda UKCL, ko so na ta položaj prišli kompetentni ljudje, ki vedo, kako se vodijo in nadzirajo podjetja, je bila takoj sprejeta odločitev o reviziji, ki jo je opravilo podjetje Ernst & Young. Gre za zelo podrobno, natančno revizijo dobav in po dveh, treh mesecih trdega dela so se pokazale nepravilnosti. Te nepravilnosti so zdaj jasne in naša naloga je, da gremo - tako ustanoviteljica država kot jaz sam kot minister - do konca.
Treba je preiskati vsak sum, ki se je nakazal. Z namenom, da zagotovimo, da se, prvič, to v prihodnje ne bo dogajalo več, drugič, da se v poslovanje UKCL vpeljejo vsi varnostni mehanizmi, in tretjič, da se pri racionalizaciji nabave privarčuje denar, ki se bo porabil za zdravljenje. Ključna točka pa je, da bomo, če nam uspe urediti vodenje UKCL kot celote in to prenesti na ves zdravstveni sistem, na vse javne zavode, naredili zelo veliko. In to je naloga ministrstva.
Zdaj torej vemo, kaj se dogaja, in z ustreznimi zakonodajnimi spremembami moramo te nepravilnosti preprečiti, o čemer se veliko pogovarjamo. Cilj je, da se najkasneje od 1. januarja 2024 v sistemu to ne bo več dogajalo oziroma da to minimaliziramo, kolikor je mogoče.
Preiskali bomo vsak sum nepravilnosti, vsak sum korupcije v zdravstvu, pravi minister.
V UKCL je zaposlenih več kot osem tisoč ljudi. Kako vam bo uspelo v tako velikem sistemu?
Sistem ni nič večji kot, na primer, na Dunaju. Je pa bistveno manjši, kot je klinični center v Helsinkih, kjer je 21 tisoč ljudi. Sistemi vodenja so znani, treba pa se je vprašati, kam se želimo obrniti. Tudi zato je naš prvi korak digitalizacija oz. digitalna preobrazba sistema, kjer je vse "digitalno zapisano" in se sled transparentnosti s tem ne izgubi in kjer je vse "zvezano", torej so vsi podatki zbrani na enem mestu, v enem sistemu.
To so, po mojem mnenju, najbolje prikazali na estonskem zavodu za zdravstveno zavarovanje, nekaj podobnega imajo na Finskem, že dolga leta to uporabljajo na Danskem. Kako so to vpeljali v prakso, nam bodo Danci predstavili na posebnem dogodku 14. aprila.
Minister Bešič Loredan podrobneje razloži cilj transparentnosti in jasnosti zdravstva:
Ko bodo ugotovili, koliko zdravnikov dela po podjemnih pogodbah, bodo tudi na tem področju naredili red.
Kaj pa delo po podjemnih pogodbah zdravnikov? Boste tudi tu naredili red?
Imamo nekaj področij v državi, kjer je že 15, 20 let enako. Izstopa na primer radiologija. To je veja, kjer zdravniki lahko z ustrezno opremo delajo od doma, odčitavajo slike in delajo po podjemnih pogodbah.
Ko bomo imeli vse podatke, ko bomo vedeli, koliko je tega, bo treba seveda tudi tukaj narediti red.
Klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema je v začetku razkril nekaj slabosti, predvsem glede ažurnosti podatkov o razpoložljivih zdravnikih. Kako je danes?
Zadnje poročilo (od 1. do 17. 3 2023, op. a.) navaja, da je bilo 2.069 dohodnih klicev, odgovorjenih 1.812, čas čakanja je približno 23 sekund, odgovori trajajo v povprečju štiri minute in 18 sekund.
Kaže se, da je bil ta klicni center potreben. Še bolj se kaže, da je treba združiti vse deležnike, to so Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstveni zavodi in tudi pacienti, v nacionalni klicni center, recimo s številkama 116 in 117, ki sta nekako rezervirani, da bo uporabnik dejansko dobil potrebne informacije na enem mestu. Podobno kot dispečerska služba, krovna organizacija, kjer odziv mora biti.
Najpomembneje je, da zdaj dobivamo verodostojne informacije, torej kaj je vsebina klicev, kdo se odzove, kdo se ne odzove. In tu imamo ogromno paleto razlik po Sloveniji. Prav to raznolikost moramo v neki fazi poenotiti, ker če imamo javne zdravstvene zavode, bodisi občinske bodisi državne, morajo vsi poslovati po enakih načelih.
Še vedno najpogosteje kličejo za pomoč pri izbiri osebnega zdravnika?
Da. Najpogosteje iščejo zdravnika, sprašujejo po ambulantah za neopredeljene.
Zakaj je problematika neopredeljenih v Sloveniji tako eskalirala?
Problematika neopredeljenih je prisotna že 15 let. Verjetno je zdaj eskalirala po upokojitvi nekaterih zdravnikov. Statistika je pokazala, da je imel največ težav z odhodi zdravnikov Zdravstveni dom Ljubljana, potem pa se je zadeva še potencirala.
Tudi področje neopredeljenih zdaj podrobneje analiziramo in kmalu bomo imeli jasno sliko, koliko je dejansko teh ljudi, ki so brez osebnega zdravnika, in zakaj.
Ogromna težava, ki je vodila v tako stanje, je osiromašenje primarne ravni v zdravstvu, meni minister:
Kako prekiniti to negativno spiralo?
Tako, da bomo najprej izpeljali zgodbo postavitve mreže na vseh ravneh - mreža nujne medicinske pomoči, mreža družinskih zdravnikov na sekundarni in terciarni ravni, mreža preventive in, ne smemo pozabiti, mreža storitev s področja duševnega zdravja.
Ko bomo naredili to in vključili število ljudi po posameznih regijah ter starost prebivalstva in izračunali, koliko česa potrebujemo, bomo začeli preusmerjati paciente tja, kjer morajo biti. Cilj je medicino vrniti na primarno raven. Vsekakor moramo zdravnike razbremeniti zelo veliko administrativnega dela. Odkrito se moramo pogovarjati o prenovi strukture tima družinske medicine, o novem načinu financiranja in po vzoru zahodnih držav tudi o tem, kaj je tisto, kar lahko opravi diplomirana medicinska sestra, in kdaj z zdravljenjem nastopi zdravnik.
To moramo narediti. Časa ni veliko. Menim, da bo ta zgodba do jeseni v celoti pripravljena in začela veljati najkasneje z novim letom.
Zdravljenje pacienta na primarni ravni je eden od ključnih ciljev zdravstvene reforme. "Zdravniki imajo preveč administrativnega dela in sploh ne zdravijo več," poudarja Bešič Loredan.
Kaj se dogaja z gradnjo zasebne bolnišnice ob Univerzitetnem rehabilitacijskem centru (URI) Soča, ki jo namerava graditi Diagnostični center Bled v lasti državnih zavarovalnic Triglav in Sava Re? Napovedali ste, da bo država to zemljišče odkupila. Kakšno je zanimanje?
Po mojih informacijah je oddana vloga za gradbeno dovoljenje. Z lastniki se intenzivno pogovarjamo o odkupu tega zemljišča. Ob zemljišču okoli URI Soča nas zanima tudi zemljišče, ki pripada Mestni občini Ljubljana, zaradi katerega smo trenutno v sodnem sporu.
Naša želja je, da bi najprej na tem območju lahko širili dejavnost URI Soča, ki jo moramo precej razširiti, in da potencialno na tej lokaciji zgradimo protonski center onkološkega inštituta ali katerokoli drugo dejavnost.
Vemo, da sta tako UKCL kot onkološki inštitut zelo omejena v svojem prostoru, kapacitete bomo še potrebovali. Tudi onkološki inštitut se mora širiti in želja je, da to zemljišče pridobimo. Bomo videli, kako bodo tekla pogajanja.
Kaj pa pravijo drugi deležniki?
Drugi deležniki se v prvi fazi ne strinjajo s prodajo, ampak saj veste, vedno je država tista, ki postavlja cilje. Prepričan sem, da bomo najkasneje v nekaj mesecih našli kompromis, ki bo dober za vse.
Del nove zdravstvene reforme, ki je ključni cilj aktualne vlade, je tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Imate na mizi že kakšne predloge?
Moje stališče je jasno: veljavna oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bila vpeljana leta 1992/93, je danes daleč od tistega, za kar je bila mišljena takrat.
Resnično bo treba gledati, kaj nas čaka v prihodnjih petnajstih letih, poudarja minister. Ob starajočem se prebivalstvu lahko denarja brez prenove financiranja zdravstvenega sistema zmanjka.
Najprej bo treba najti 600 milijonov evrov, ki jih zdaj prispevamo iz lastnih žepov. V luči vsega, kar nas čaka kot starajoče se prebivalstvo, izračunati, koliko denarja za zdravstvo bomo potrebovali. Ob tem, da je verjetno nesmiselno obremenjevati plače z zvišanjem prispevne stopnje, kar je bilo ne nazadnje tudi jasno navodilo - breme plač moramo zmanjšati in treba je poiskati druge vire.
Ta razprava nas po mojem mnenju čaka pozno jeseni z ustreznimi izračuni ter potem jasno odločitvijo, kako bomo ukinili in nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Možnosti je več. Resnično bo treba gledati, kaj nas čaka v prihodnjih petnajstih, dvajsetih letih.
Kaj čaka prebivalce? Minister odgovarja:
Javno ali zasebno zdravstvo? Reforma zdravstvenega sistema naj bi opolnomočila javne zdravstvene zavode in reformirala plačni sistem. Kako bomo to dosegli, da ne bomo imeli vzporednega sistema, ki bo na eni strani za bogate, na drugi za revne?
Da, v Sloveniji se je v desetih, petnajstih letih naredila neka izjemno trda mešanica. Tudi prebivalci so se že navadili na to, kako zelo hitro prideš do zdravnika.
Ampak javno zdravstvo je tisto, ki je financirano iz javne zdravstvene blagajne. Pri nas imamo državne ali občinske in zasebne izvajalce. Ključno je, da imajo vsi, ki izvajajo storitev, enake pogoje. Da vsi, ki bodo v to mrežo vključeni v prihodnje, enako vnašajo podatke in prikazujejo opravljene storitve, za katere so bili plačani.
Razmerje na strani izvajanja zdravstvene dejavnosti, če hoče imeti država stabilen zdravstveni sistem, nikoli ne sme biti večje od 80 proti 20 odstotkov - 80 odstotkov javni zdravstveni zavodi, 20 odstotkov zasebni, v mreži z jasnimi navodili in nadzorom.
Na Danskem je to razmerje 90 proti 10 odstotkov, na Finskem 80 proti 20 odstotkov. Pri nas imamo v tem hipu izjemno dobro izhodišče, da lahko naredimo nekaj, kar v Evropi še ni uspelo. Smo ravno dovolj majhni in imamo ravno dovolj majhno število javnih zdravstvenih zavodov na vseh ravneh, vse zdravnike lahko preštejemo. Pri nas je krepko čez 85 odstotkov vseh storitev v tem trenutku opravljenih v javnih zdravstvenih zavodih.
Na ministrstvu ste prečesali čakalne dobe v zdravstvu. Seznami čakajočih so bili nepopolni, bilo je veliko človeških napak pri vnašanju e-napotnic. Ali sistem zdaj deluje?
"Osebno pričakujem, da bi se do jeseni ob taki produktivnosti, kot jo imamo danes v zdravstvenem sistemu, moral ta trend (čakalnih dob, op. a.) obrniti navzdol."
V 99 odstotkih je to področje urejeno. Ta sistemska napaka je odpravljena. Imamo čakalne sezname, ki držijo in ostajajo konstantni.
Podatki kažejo, da se je v letu 2022 storilnost oz. produktivnost že približala ravni iz leta 2019, čeprav še nismo tam. V letu 2023, januarja, februarja in marca, se kaže bistveno večja učinkovitost zdravstvenega sistema, a žal se je povečal tudi priliv pacientov.
Ta pocovidni rep obravnav kroničnih bolnikov, onkoloških bolnikov in drugih, ki se je povečal, nam verjetno povzroča, da bodo čakalne dobe še nekaj časa takšne, kot so. Osebno pričakujem, da bi se do jeseni ob taki produktivnosti, kot jo imamo danes v zdravstvenem sistemu, moral ta trend obrniti navzdol.
Kakšne so razmere na področju zdravstvene nege? Do 1. aprila naj bi bili sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Pogajamo se. 1. april je okvirni datum. Dejanski standard in normativ dela vseh zaposlenih v zdravstvu bo mogoče postaviti šele takrat, ko bomo imeli mrežo. Ko bomo imeli mrežo, ko bomo imeli število akutnih postelj, negovalnih, paliativnih postelj, bomo lahko videli, kako naprej.
Osebno menim, da smo na dobri poti, da v letošnjem letu standarde sprejmemo. Potem se moramo prešteti in se vprašati, kdaj jih lahko implementiramo. Če bomo standarde implementirali prehitro, bomo imeli v sistemu samo še več postelj, ki bodo prazne. Na to moramo paziti, ker se s tem ubada vsa Evropa. Gre tudi za neko vizijo in strategijo prenove slovenskega zdravstvenega sistema, ki pa mora biti v precejšnji meri končana 1. januarja 2025 in v celoti implementirana 1. januarja 2026. Več časa nimamo.
Javno ste že povedali, da se niste strinjali z nagrado oz. dodatkom za delovno uspešnost, ki ga je za leto 2021 prejela direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič. Zakaj menite tako?
Gre za nekoga, ki je prevzel zdravstveni dom in mu ni uspelo obrniti trenda ob odhodu več kot 30 zdravnikov, ob tem pa na ministrstvu za zdravje prejemamo na kupe pisem glede njenega domnevno spornega delovanja. Menim, da je popolnoma neupravičeno, da tak direktor dobi nagrado, tudi če gre za nekaj sto evrov.
Kaj so trenutne najbolj aktualne naloge ministrstva?
Predstavitev zakona o digitalni transformaciji slovenskega zdravstvenega sistema na ekonomsko-socialnem svetu. Predstavljamo tudi izhodišča zakona o strukturnih spremembah ZZZS. To je prvi korak k resnični digitalni preobrazbi in popolni transparentnosti zdravstvenega sistema. S tem ukrepom bodo vsi lahko videli vse in koliko kdo dela.
Drugi korak je analiza poslovanja zavodov v letu 2022 in ugotavljanje, kaj lahko storimo na tem področju.
Najbolj pa se pravzaprav ukvarjamo s tem, kako lahko čim hitreje strukturno spremenimo primarno raven. Ali in kako lahko hitro ponovno definiramo tim družinske medicine, kako lahko razbremenimo družinske zdravnike ter pediatre, da začnejo ustrezno in dobro delovati. Kako lahko na hitro spremenimo sistem financiranja in kako lahko nadomestimo manko vsaj 350 specialistov družinske medicine. Ugotoviti moramo, koliko je potencialno velik trg, da jih lahko precej hitro uvozimo, in kateri so ti trgi. Precej hitro bomo morali dokončati tudi mrežo nujne medicinske pomoči, ki se je začela vzpostavljati leta 2015 z vzpostavljanjem urgentnih centrov, a od takrat do danes še ni bila končana.
Nekaj ljudi v svoji ožji delovni ekipi ste že zamenjali. Kako ste zadovoljni zdaj?
Zdaj imamo zdravo jedro. Vsi tisti, ki so prišli od zunaj in so neobremenjeni po posameznih segmentih, delujejo izjemno dobro. Prišli so sposobni, usposobljeni ljudje in postavili strukturo delovanja.
Ljudje, ki se ne strinjajo z našo filozofijo ali pa z mojim principom, so odšli in moram reči, da zdaj delamo dobro. Sposobni smo se zelo hitro odzvati. Priznam pa, če sem iskren, da bi predvsem za analitiko in ves pogon, ki ga imamo, potrebovali vsaj še 50 ljudi, ki so pripravljeni trdo delati. Ministrstvo za zdravje je bilo skozi leta osiromašeno in cilj je, da vse kapacitete, ki so na NIJZ, ZZZS, pri nas in tudi v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, združimo v eno zgodbo.
"Zdaj imamo zdravo jedro. Ljudje, ki se ne strinjajo z našo filozofijo ali pa z mojim principom, so odšli," je povedal minister.
Koliko ur na dan delate in kako se sprostite?
Pravzaprav niti ne štejem več. Če bi štel, 12 ur in več. Če mi uspe trdno spati pet, šest, sedem ur, sem zelo vesel. Najbolj se sprostim s hojo ob morju, smučanja je žal konec.
Kako pogosto se slišita s premierjem Robertom Golobom, glede na to, da je zdravstvena reforma eden ključnih ciljev te vlade, če ne najpomembnejši?
S predsednikom vlade se slišiva ali si tipkava vsak dan. Enkrat na teden imava zagotovo dvourni sestanek ena na ena.
Dela je ogromno, načrtov veliko. S premierjem Robertom Golobom sta ves čas v stiku. Enkrat tedensko je obvezen pogovor ena na ena.
Imamo tudi skupino za zdravstvo, imamo strateški svet in na tedenski ravni je zelo veliko ur, ko sva neprestano v stiku. Način komunikacije dobro deluje. Vedno pregledujemo zelo veliko scenarijev in končni izdelek je vedno dober.
48