Bi s sprejemnimi izpiti dobili bolj zaposljive diplomante?

Tema o sprejemnih izpitih ob vpisu na visokošolske zavode je bila precej vroča pred tremi leti, ko so takratne vladne partnerice v koalicijski pogodbi napovedale spremembe na področju preizkusa znanja pred vpisom na fakulteto.

Povod za to je bila ocena, da fakultete ne dobijo vedno najboljših kandidatov, ker o vpisu odloča zgolj povprečje točk na maturi in ne talent za določeno področje.

Mariborski rektor si želi le motiviranih študentov Po treh letih je to temo ponovno odprl mariborski rektor Danijel Rebolj, ki je po poročanju Večera dejal, da si na njihovi univerzi želijo le dejansko sposobnih in motiviranih študentov.

Ker si želi, da študentje študij tudi končajo, je napovedal, da bi lahko v prihodnjih letih na njihovi univerzi na vseh študijskih programih uvedli dodatni sprejemni vpis, ki bi pokazal resnični interes študentov za izbrano smer.

Sprejemni izpiti za glasbenike, likovnike, športnike … Mariborskemu rektorju to omogoča 38. člen zakona o visokem šolstvu, ki določa, da se poleg (poklicne) mature kot pogoj za vpis lahko določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.

Na mariborski univerzi to zdaj zahtevajo na: - fakulteti za gradbeništvo smer arhitektura, - pedagoški fakulteti smeri glasbena in likovna pedagogika ter športno treniranje.

V Ljubljani na: - akademiji za glasbo, - akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, - akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, - biotehniški fakulteti smer krajinska arhitektura, - fakulteti za arhitekturo, - fakulteti za šport, - naravoslovnotehniški fakulteti smer oblikovanje tekstilij in oblačil, - pedagoški fakulteti smer likovna pedagogika, - zdravstveni fakulteti smer laboratorijska zobna protetika.

Na primorski univerzi pa le na fakulteti za dizajn.

"Ni vsak rojen pedagog" Ideji mariborskega kolega se pridružuje tudi ljubljanski rektor Ivan Svetlik, ki pravi, da so rektorji odgovorni za to, da pripeljejo mlade ljudi do uspešnega konca študija na čim bolj učinkovit način. Eden od pogojev za to so tudi predznanje in osebnostne lastnosti posameznika.

"Ker verjetno ni vsak rojen pedagog," je zagovor sprejemnih izpitov argumentiral Svetlik, ki meni, da bi to koristilo tako univerzi kot študentom. Mnogi mladi namreč zato, ker se odločijo za smer, ki jim ne leži najbolje, študij težje končajo in so v tem poklicu tudi težje uspešni, je dejal rektor.

Kot je pojasnil, "ne gre za to, da bi kogarkoli omejevali, temveč da se ljudi usmeri na prava področja, da se ne lotijo študija, ki bi bil za njih pretežek ali glede na njihove lastnosti neprimeren".

Hkrati je dodal, da to ne izničuje teže mature, tudi ta preizkus je pomemben, ni pa zadosten kriterij. Pobud za sprejemne izpite je po njegovih navedbah vse več, težava ostaja zakon, po katerem se je za dopolnjevanje vpisnih pogojev treba pogajati. Svetlik je napovedal, da bodo predlagali, da se to bolj prepusti univerzam.

Poleg točk še motivacijsko pismo Rektorji slovenskih univerz si namreč želijo, da bi se spremenil način vpisa, kjer bi univerze imele večjo besedo, je potrdil novogoriški rektor Danilo Zavrtanik. "Nič ne pomaga, če ima nekdo najboljše točke, a ni motiviran in bo po dveh mesecih pustil študij. V nobeni razviti državi nimajo takega sistema."

Slovenski visokošolski sistem se namreč že vrsto let srečuje z velikim osipom in opustitvijo študija, ki državo veliko stane, nihče pa od tega nima nič.

Na rektorski konferenci so se po navedbah Zavrtanika strinjali, da bi se vpis prenesel z vpisne službe, kjer se striktno upoštevajo samo točke iz srednje šole, na nekoliko bolj moderen način. To pomeni, da bi dijaki napisali tudi motivacijsko pismo in utemeljili, zakaj si želijo določenega študija.

Dragan Marušič, rektor primorske univerze pa opozarja, da sprejemnih izpitov brez ustreznih sprememb študijskih programov ni mogoče vpeljati. "Ne gre kar čez noč," pravi in dodaja, da primorska univerza za zdaj perspektivne študente išče drugače - med najboljšimi dijaki v širši regiji, ki na različnih mednarodnih tekmovanjih dosegajo izjemne rezultate.

Sprememba zakonodaje bo Vse to je sicer še vedno zgolj želja rektorjev, s katero želijo pritisniti na zakonodajalca.

Predlog spremembe zakonodaje so na ministrstvu za izobraževanje že pripravili, v njem predvidevajo tudi zaostritev vpisnih pogojev. Kot je navedeno v predlogu koncepta zakona, naj bi "dodatni pogoji", ki naj bi bili v domeni univerze, predstavljalo tretjino pogojev, drugi dve tretjini pa uspeh na maturi in v tretjem in četrtem letniku.

Predlog koncepta je ministrstvo vsem pristojnim posredovalo minuli ponedeljek, sestanek na to temo pa bo potekal 3. marca.