Petek, 10. 3. 2023, 8.57
1 leto, 9 mesecev
Bratuškova: Možno je, da bomo ustanovili novo letalsko družbo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,37
83
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han sta predstavila program za večjo letalsko povezljivost v Sloveniji v letih 2023−2025. Ljubljansko letališče je namreč še vedno slabo povezano. S programom subvencij želijo pritegniti večje število letalskih prevoznikov, na dolgi rok pa tudi ni izključena ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika. Nove povezave naj bi zaživele že letos.
"Okrevanje letalskega prometa je slabo. Združila sta se pandemija in propad Adrie," je uvodoma povedala Bratuškova. Slovenija beleži največji padec prometa, kar 56 odstotkov, je še dejala.
Reševanja so se lotili v dveh korakih. Prvi je program, ki ga predstavljajo, drugi pa ustanovitev nove letalske družbe.
Soglasje Evropske komisije že v dveh tednih?
Vlada si želi okrepiti letalsko povezljivost Slovenije in je v ta namen pripravila interventni zakon, ki ga je DZ tudi že potrdil, zeleno luč pa mu mora dati še Evropska komisija. Zakon predvideva dodelitev subvencij prevoznikom za vzpostavitev dodatnih linij iz Slovenije.
"Upamo, da bomo soglasje komisije dobili še v tem mesecu," je dejala Bratuškova. Predstavila je tudi prednostni seznam letalskih prog, dodatnih pa je predvidenih še sedem.
✈️🇸🇮 V 1. krogu letalskih linij, ki jih bo #Slovenija sofinancirala je 10 linij (
— Uporabna Stran (@uporabnastran) March 10, 2023
Dunaj, Bruselj, Copenhagen, Berlin Skopje ...) Če bo ostal denar, še (Rim Stockorlm, Pariz ...) če tudi tukaj še ostane,pa vse destilacije v Evropi. @mzi_rs #Promet #Letalstvo #Slovenija #Slovenia pic.twitter.com/2T3e5Lru70
Minister Han je poudaril, da sta obe ministrstvi poenoteni glede rešitev. "Brez večje povezanosti gospodarsko in turistično ne moremo biti konkurenčni," je povedal na dogodku za novinarje.
"Izvoz Slovenije je v porastu, letalstvo je pomemben način pomoči države," je dejal Han. "Pripravili bomo tudi predlog glede novega letalskega prevoznika in ga dali v obravnavo vladi," je dodal.
Prednostni seznam destinacij
"Program subvencij zajema po eni strani neposredne povezave, druge pa povezave z vozlišči, s katerih gredo letalske povezave naprej po svetu," je pojasnil Han. Na prednostnem seznamu so Dunaj, Bruselj, Köbenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinki, Praga, Berlin in Skopje.
Seznam bodo, če bo po prvem krogu ostalo še kaj sredstev, razširili na letališča Rim, Stockholm, Oslo, Barcelona, Lizbona, Priština in Pariz. Nato sledijo še druge destinacije na ozemlju skupnega evropskega prostora, torej Norveška, Islandija in Balkan, je povzela ministrica.
V sklopu razpisa bodo letalskim prevoznikom sofinancirali do 50 odstotkov letalskih pristojbin. Letalski prevozniki bodo lahko prijavili lete na vseh treh mednarodnih letališčih v Sloveniji (LJU, MBX in POW).
Morebitnega novega prevoznika ne bo čez noč
"Naš cilj je, da bi bil razpis za letalske družbe objavljen 24. marca," je še povedala Bratuškova. "Tudi če se bo država odločila za novega prevoznika, bo to dolgotrajen proces. Zato smo v izboljšanje povezanosti šli v dveh korakih − v prvem bomo uredili subvencioniranje povezav, v drugem pa bomo problem reševali dolgoročno."
Razpis za mariborsko letališče je podaljšan
Na novinarski konferenci je Bratuškova povedala tudi, da je ministrstvo za infrastrukturo še za dva tedna podaljšalo razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču. To mednarodno letališče, za kar licence ni tako preprosto dobiti, ima po njenem mnenju zelo veliko neizkoriščenih možnosti, zato še vedno upajo in verjamejo, da jim bo uspelo najti korektnega partnerja, ki bo vedel, kaj z njim v prihodnje početi.
Glede opozoril, da ima država za začasno upravljanje mariborskega letališča pogodbo z DRI sklenjeno le do konca leta, kar bi lahko predstavljajo težavo za sklenitev morebitnih letalskih povezav s štajersko prestolnico, je dejala, da se da postopke uskladiti, saj je razpis za koncesionarja podaljšan do 25. marca, razpis za letalske povezave pa je predviden za le dan prej.
Kot razlog za dodatno podaljšanje razpisnega roka je navedla, da želijo morebitni ponudniki pred dokončno odločitvijo še nekaj dodatnih informacij.
Medtem še vedno poteka tudi sprejemanje državnega prostorskega načrta, s katerim bi lahko bodočemu upravljavcu omogočili nadgradnjo letališke infrastrukture, čeprav je letališče že danes primerljivo z Brnikom, pravi Bratuškova. Še vedno pa niso končani sodni spori med državo in nekdanjim najemnikom letališča, družbo Aerodrom Maribor v lasti takratnih kitajskih investitorjev, ki so od najema odstopili, potem ko jim ni uspelo uresničiti napovedanih velikopoteznih načrtov.
Bratuškova: Program ne pomeni subvencioniranja letalskih vozovnic!
"Denarja za subvencije je na voljo 5,6 milijona evrov letno," je povedala ministrica. "Tu ne gre za subvencije letalskih vozovnic," je poudarila.
Vsi, ki bodo prijavljeni na razpis, bodo morali izpolnjevati osnovna pa tudi dodatna merila. Ta se nanašajo na število prepeljanih potnikov v enem letu, letenje v določenem časovnem bloku, število letalskih povezav z namembnega letališča, predvideno tedensko frekvenco, višino letalske prevoznine, doseganje trajnosti v letalstvu in podobno.
Prijavi bo moral biti priložen tudi poslovni načrt, iz katerega bo razvidno, da bo letalska proga, za katero bi letalski prevoznik prejel pomoč, po obdobju financiranja postala donosna zanj brez javnega financiranja, so zapisali v programu. V nasprotnem primeru pa bo moral letalski prevoznik priložiti pisno izjavo o nepreklicni zavezi letališču, da bo proga delovala še najmanj tako dolgo, kot je dolgo obdobje subvencioniranja, za katero letalski prevoznik kandidira.
"Spodbudili bi radi čim več prevoznikov za lete v in iz Ljubljane, saj bi večje število letov vplivalo tudi na cene, ki bi bile na ta način lahko nižje," je pojasnila Bratuškova in dodala: "Želimo si tudi resnega strateškega partnerja, ki bi prišel na mariborsko letališče."
Se bodo vrnili tudi nizkocenovni prevozniki? "Nihče nima privilegiranega položaja v razpisih," je poudarila ministrica.
Počasno okrevanje letalske povezanosti
Na upad letalskega prometa je tako kot drugod po svetu močno vplivala pandemija covid-19, vendar se potniki počasi vračajo. Lani je prek ljubljanskega letališča potovalo dobrih 970 tisoč potnikov, kar je za sto odstotkov več kot leta 2021, vendar pa bi lahko po ocenah Fraporta Slovenija ljubljansko letališče predkovidne ravni doseglo šele leta 2026, v čarterskem prometu pa leta 2024.
83