Janez Janša
Četrtek, 2. 7. 2020, 4.00
4 leta, 4 mesece
Bo pridržanje Počivalška ustavilo Gorkičevo pot k Masleši?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,64
37
Mandatno-volilna komisija je na današnji seji za mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša, predlagala Primoža Gorkiča. Ta je dobil devet glasov podpore, sedem poslancev je glasovalo proti. Odločilno besedo o tem, ali bo postal vrhovni sodnik, bodo na koncu imeli poslanci. Gorkič glasov z desne, da bi ga državnemu zboru ponudili kot primernega, zanesljivo ne bo dobil. Zadnja leta je ta profesor ljubljanske pravne fakultete namreč s plačanimi mnenji pomagal odvetniškim pisarnam, in to tudi pri obrambi razvpitih bančnikov, ki so dodeljevali nikoli vrnjena posojila in sklepali podobne posle. Zdaj bi pa o teh sporih lahko še presojal. Pred tem je tudi javno branil odločitve sodišč, zaradi katerih je moral v obdobju volilne kampanje pred volitvami leta 2014 v zapor Janez Janša (SDS). To je precej koristilo poznejši zmagovalki tistih volitev, SMC Mira Cerarja.
Za imenovanje Primoža Gorkiča na mesto vrhovnega sodnika je na seji mandatno-volilne komisije glasovalo devet poslancev, proti jih je bilo sedem. Gorkiča so na glasovanju podprli tudi poslanci koalicije, in sicer poslanca SMC Gregor Perič in Janja Sluga ter poslanec DeSUS Branko Simonovič. Člani mandatno-volilne komisije iz vrst SDS in NSi so glasovali proti. Odločilno besedo o tem, ali bo Gorkič vrhovni sodnik, bodo na zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami, ki se začne prihodnji teden, imeli poslanci
Spomnimo, da je Gorkič ostro kritiziral tudi ustavno sodišče, ko je v primeru Patria vse obsodbe Janeza Janše soglasno razveljavilo in odločilo še, da je bilo sojenje Janši nepošteno, ker se ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Ta bo zdaj, če ga poslanci izvolijo, Gorkičev šef.
Ustavni sodniki so odpravili tudi odvzem mandata Janši, za kar se je z napačno razlago zakona o poslancih, ker je bil Janša iz zapora izvoljen za poslanca, odločila večina v državnem zboru, ki ga je takrat za SMC vodil Milan Brglez. Zadnji je pozneje prestopil in je danes evropski poslanec SD. Ustavno sodišče je, ko je presojalo o odvzemu mandata Janši, državnemu zboru naložilo, da mora v zakonu o poslancih zagotoviti učinkovito sodno varstvo tistim, ki jim odvzema mandate. Čeprav se je rok že davno iztekel, tega še niso storili.
Na posnetku levo je Branko Masleša, ob njem desno je nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič.
Gorkiča je za vrhovnega sodnika predlagal sodni svet, ki ga je Cerar kot namestnik nekoč skupaj z Maslešo vodil, dokler zadnji ni bil izvoljen za šefa vrhovnega sodišča.
Ni nepomembno, kdo je vrhovni sodnik
Odločilno vlogo pri tem, ali bo državni zbor na koncu potrdil imenovanje Gorkiča, bodo na koncu očitno imeli poslanci DeSUS in SMC. Na odločanje poslancev SMC lahko vplivata začasni odvzem prostosti predsedniku SMC Zdravku Počivalšku v torek in preiskava njegove hiše in še vrste drugih krajev, ki ju je policija izvedla po odredbi sodnice Mojce Kocijančič, sicer nekdanje žene nekdanjega pravosodnega ministra LDS Aleša Zalarja. Zalar je na posnetku s tožilcem Zvonkom Fišerjem desno:
Dodatno SMC postopki proti Počivalšku kažejo, da ni nepomembno, kdo je na najvišjih položajih v sodstvu in na tožilstvu ter kakšnega političnega nazora je. Preiskave, ki jih na predlog tožilcev odrejajo sodniki, izvedejo pa policisti, so, kot kažejo izkušnje, pogosto namenjene predvsem črnjenju političnih nasprotnikov.
Kateri zakon je kršila Alenka Bratušek?
Podobnih preiskav in postopkov kot proti Počivalšku je bilo proti politikom v preteklosti že veliko. Praviloma so se končali precej sramotno za pravosodje. Preiskavo hiše Alenke Bratušek na Gorenjskem, njene pisarne v državnem zboru, prostorov stranke in celo pisarne premierja Mira Cerarja, kjer je pred tem nekaj časa delala, je izvajalo kar 22 policistov in še pet kriminalistov. Preiskovali so jo, ker je kot predsednica vlade vplivala na to, da je bila sama predlagana za evropsko komisarko.
To ni ustvarilo lepega umetniškega vtisa, kaj bi v tem lahko bilo kaznivega in kaj je razlog za delo cele vojske policistov in kriminalistov, pa NPU še do danes ni povsem pojasnil. Povrhu vsega je Bratuškova s kandidaturo za komisarko pogorela po ponesrečeni predstavitvi v Evropskem parlamentu.
Podobno so se kriminalisti, tožilci in sodniki lotili danes finančnega ministra Andreja Širclja (SDS), ki so mu po preiskavi zaplenili elektronske komunikacije v državnem zboru, kjer je vodil pomembno opozicijsko komisijo za nadzor proračuna. Podobno široko so poskusili zapleniti elektronske komunikacije tudi na stranki SDS, a so tam odvetniki onemogočili to "vohunsko" dejavnost proti takrat največji opozicijski stranki.
Zaplenjeni dokumenti ali vsebine prisluškovanj, kot je pokazal primer Kangler v Mariboru, pozneje pogosto zaidejo v medije za diskreditacije.
Kljub vsemu delu policije in velikanski medijski pozornosti proti Bratuškovi in Širclju ni bilo nobenega resnega postopka na sodišču.
Je pa bil proti Andreju Magajni, ki so ga takoj po izstopu iz SD in glasovanju v nasprotju s strankarsko disciplino še v obdobju vlade Boruta Pahorja obiskali kriminalisti, ga obtožili pedofilstva, ker naj bi imel na računalniku fotografijo mladenke, ki je v hlačah, a naj bi bila zgoraj brez. Pa so pozneje izgubili dokaze. Trde diske. In kopije teh diskov. Magajni so zaplenili prenosnik državnega zbora. Na sodišču so, ker ni bilo dokazov za karkoli, propadli na celi črti.
Sodnica Kocijančičeva, ki je odredila preiskavo Počivalška ta teden, je pred leti odločila, da morajo tožilci uničiti za ljubljanskega župana Zorana Jankovića neprijetne posnetke dogovarjanj, med drugim s farmacevtko v Ljubljani, ker tožilka Blanka Žgajner v dveh letih ni sprožila kazenskega postopka. Do takrat takšnih uničenj ni bilo.
Tudi pri Jankoviću so bile hišne preiskave, na sodiščih pa mu doslej pravnomočno niso še ničesar dokazali.
Odločilno besedo o tem, ali bo Gorkič vrhovni sodnik, bodo na zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami, ki se začne prihodnji teden, imeli poslanci. Glasovanje o vrhovnih sodnikih je javno.
37