Bolniki brez besede pri oblikovanju prihodnosti zdravstva?

Pretekli teden je na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja potekal posvet Javno zdravstvo danes in leta 2030, kjer je o prihodnosti slovenskega zdravstva razpravljalo 23 udeležencev, večinoma predstavnikov izvajalcev in financerjev zdravstva, ne pa tudi uporabnikov, je kritičen Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, zdaj član Koalicije za ohranitev javnega zdravstvenega sistema.

Pahor pozabil na bolnike? Kot pravi, je predsednik povsem prezrl tisti del zdravstvenega trikotnika uporabniki-izvajalci-plačniki, zaradi katerih zdravstveni sistem obstaja – bolnike oziroma državljane. Po Kebrovih besedah se je zato govorilo le o interesih izvajalcev, nič pa o željah prebivalcev in njihovih zahtevah po ohranitvi javnega zdravstva.

Dodaja, da so bili prezrti tudi vsi predlogi omenjene koalicije za odpravo krize v zdravstvenem sistemu. Ponovil je, da predlagajo: - solidarno plačevanje zdravstvenih prispevkov iz dela in kapitala; - izključno neprofitno izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki se financira z javnimi sredstvi; - jasno razmejitev v izvajanju javne in zasebne zdravstvene dejavnosti;

Tudi zdravniki gledajo le na lastne koristi Koalicija se je tudi opredelila do dokumenta Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize, ki so jo pripravile zdravniške organizacije. Dunja Obersnel Kveder med drugim opozarja, da tudi predstavniki zdravnikov pozabljajo na ljudi in njihove potrebe, saj so po njenih besedah predstavili samo težave in interese izvajalcev ter njihov materialni položaj.

Nadalje so po njenih besedah zdravniške organizacije identificirale napačne vzroke za krizo v zdravstvu. V koaliciji menijo, da so pravi vzroki: - vse manjša finančna, kadrovska in tehnološka vlaganja, - pomanjkljivo vodenje in upravljanje sistema na vseh ravneh, - vedno slabše zadovoljevanje potreb uporabnikov na račun javnih finančnih sredstev.

Da bi se stanje obrnilo na bolje, pa med drugim v koaliciji menijo, da bodo svoj delež morali prispevati ne le državljani, temveč bo del obveznosti morala prevzeti tudi država s finančnimi vložki ne le za zagotavljanje pravic državljanov, temveč tudi v pedagoške in raziskovalne namene.