Petek, 20. 9. 2019, 14.48
5 let, 2 meseca
Boltetova: Glede komunalnega blata je treba poiskati boljše rešitve od sežiga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
3
Glede predelave blata iz industrijskih čistilnih naprav je treba poiskati boljše rešitve od sežiga, je danes v Podčetrtku, kjer se končuje dvodnevna konferenca komunalnega gospodarstva, povedala vodja direktorata za okolje Tanja Bolte. Madžarska, kamor gre večina slovenskega komunalnega blata, je namreč napovedala, da ga ne bo več sprejemala.
Kot smo prvi razkrili na Siol.net, slovenska komunalna podjetja, ki pri prečiščevanju odpadne vode na leto ustvarijo okoli 80 tisoč ton blata, večino odpadkov izvozijo v sežig ali kompostiranje na sosednjo Madžarsko. Ker pa je tam pred tedni izbruhnila afera - domača javnost je namreč po zaslugi opozicije izvedela, da se na Madžarsko odvaža velika količina blata, ki ga odlagajo najmanj na dveh lokacijah blizu Budimpešte -, je madžarska vlada napovedala, da bo prenehala podaljševati dovoljenja za uvoz komunalnega blata.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Po pojasnilih direktorice direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanje Bolte, se blato loči na tisto, ki prihaja iz komunalnih čistilnih naprav, in na tisto iz industrijskih čistilnih naprav. Z blatom iz komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji nimamo težav, saj ga je mogoče odlagati na kmetijska zemljišča.
Težave so z blatom iz industrijskih čistilnih naprav, ki je onesnaženo s težkimi kovinami in nevarnimi snovmi, zato ga na kmetijska zemljišča ni mogoče odlagati. Po mnenju Boltetove bi zdaj morali investirati nekaj denarja v industrijske čistilne naprave z namenom zmanjšanja količine blata.
"Moramo se dogovoriti, kaj bomo naredili s tem blatom. Ministrstvo vodi pogovore z vsemi zbiralci blata in išče rešitve, kako naprej," je dejala. Glede nakopičenih nagrobnih sveč je pojasnila, da jih bodo odpeljali na podlagi interventnega zakona, ki je bil sprejet decembra lani. Na podlagi tega zakona je bilo za odvoz označenih 13.700 ton odpadne embalaže in 696 ton odpadnih sveč. Za ta namen je okoljsko ministrstvo rezerviralo 2,4 milijona evrov.
Težave pa so se pojavile pri izvajalcih, ki jih odvoz odpadnih sveč zaradi nizkih cen ne zanima. Po oceni Boltetove Slovenija od leta 2016 sledi direktivam EU glede ravnanja z odpadki. Slovenija tako povečuje delež zbranih in recikliranih odpadkov.
Leta 2017 je bilo zbranih 6,1 milijona ton nenevarnih in nevarnih odpadkov, ločeno je bilo zbranih 70 odstotkov odpadkov, potem ko je bil ta delež leta 2009 18-odstoten. V prihodnjih letih je treba delež recikliranih odpadkov povečati na 65 odstotkov, je še dejala Boltetova.
3