Sreda, 31. 5. 2017, 10.07
7 let, 2 meseca
Boris Pahor o zalezovanju tajne organizacije: Česa takega si nisem predstavljal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,95
19
"Vedno sem bil prepričan, da mi prisluškujejo. Ko sem telefoniral, je večkrat prekinilo, zmanjkalo glasu. Da so me tako podrobno spremljali, si pa sploh nisem predstavljal," o vohunjenju Udbe pravi slovenski pisatelj Boris Pahor.
Raziskovalec polpretekle zgodovine Igor Omerza bo danes zvečer v Ljubljani predstavil svojo novo knjigo z naslovom Boris Pahor - V žrelu Udbe, v kateri opisuje, kako je jugoslovanska tajna politična policija Udba nadzorovala danes 104-letnega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki živi in ustvarja v Trstu.
Preberite še:
Po odkritju sobe za prisluškovanje: Udba je nadzirala, ugrabljala in ubijala Slovence
V Tivoliju odkrili spomenik Borisu Pahorju #foto
Udba je desetletja ustrahovala Slovence
Boris Pahor: Današnja Evropa je v takšnih škripcih, da nimamo druge rešitve kot dialog
"Gre za zelo dolgo obdobje zalezovanje Borisa Pahorja, od leta 1952 do 1989. Bil je zelo natančno nadzorovan. Izvajali so tajne preiskave njegove hiše, mu nastavili mikrofone in okoli hiše krožili z avti in tako spremljali dogajanje. Spremljali so ga torej s pomočjo tehničnih sredstev, s pomočjo poročanja sodelavcev ter tudi njegovih znancev, ki so ga kontrolirali," pojasnjuje Omerza.
Zakaj so vohunili za Pahorjem?
Po njegovih besedah so Pahorja nadzorovali, ker je:
- leta 1952 ugodno ocenil novele krščanskega socialista Edvarda Kocbeka Strah in pogum,
- ustanovil dve reviji, ki nista bili pod nadzorom matice,
- ustanovil stranko Slovenska levica, s katero je hotel razbiti primat partije v matici in v zamejstvu,
- izdajal revijo Zaliv, v kateri je poudarjal pomen Kocbeka in slovensko nacionalno vprašanje drugače od obravnavanja v socialistični Sloveniji,
- napisal knjigo Odisej ob Jamboru, s katero je bil zelo nezadovoljen partijski politik Edvard Kardelj,
- leta 1975 skupaj z Alojzom Rebulo opravil intervju z Edvardom Kocbekom, v katerem je ta obsodil poboj neoboroženih domobrancev,
- sodeloval z Novo revijo in Društvom slovenskih pisateljev
- in ker se je boril za zaprtega publicista Viktorja Blažiča in sodnika Franca Miklavčiča.
"Ogromno dokumentov o vohljanju za Borisom Pahorjem je uničenih," pravi Igor Omerza.
Kakšna je bila vloga Jožeta Pirjevca?
O vlogi zgodovinarja Jožeta Pirjevca pri nadzorovanju Pahorja pa Omerza pravi: "Jože Pirjevec je po dokumentih, ki sem jih objavil, italijanski tajni policiji Digos poročal, kaj počne Boris Pahor. Poročati Italijanom, ki niso bili ravno prijatelji slovenskega zamejstva, se mi zdi zelo sporno. On je to demantiral, jaz sem to vzel na znanje, a mu ne verjamem."
Pirjevca smo prosili za odziv na Omerzove besede. Njegov komentar še čakamo.
V knjigi stvari, za katere še Pahor ni vedel
"Pahor je zelo zadovoljen, ker je v knjigi našel stvari, za katere ni vedel. Njegova žena je na primer bila pri Kocbeku na obisku, ko on ni smel čez mejo, o čemer je bil Pahor sicer seznanjen, jaz pa sem objavil celoten pogovor, ki ga je Udba posnela v Kocbekovem stanovanju. Žena je Pahorju pripovedovala o tem sestanku, a je iz udbovskega poročila izvedel še več," je še poudaril Omerza.
Pahor: Ne vem, zakaj so se trudili
"Vedno sem bil prepričan, da mi prisluškujejo. Ko sem telefoniral, je večkrat prekinilo, zmanjkalo glasu. A ne vem, zakaj so se trudili, saj sem vse, kar sem mislil, javno objavil v reviji Zaliv ali javno govoril. Da so me tako podrobno spremljali, si pa sploh nisem predstavljal. Živel sem normalno življenje. Vedel sem, da poslušajo, a rekel sem si, počenjam, kar počenjam. Zaradi tega nisem ničesar spreminjal," nam je povedal Boris Pahor.
"Bil sem za demokracijo. Sicer nisem želel razrušiti Jugoslavije, to so vedeli. Bil sem za osvobodilni boj, čeprav nisem priznaval zločinov ne med vojno ne po njej," je odgovoril na vprašanje, kaj je bilo v njegovem delovanju za Udbo najbolj sporno.
"Imamo slovensko državo, ne pa slovenske zavesti"
"Izpostavljal sem samobitnost slovenske republike, slovenske identitete. Jugoslavija bi morala postati konfederativna, da bi se vsaka republika na svoj način modernizirala. Jugoslovanski način za Slovenijo ni bil primeren, saj spadamo v Srednjo Evropo. Zanimalo jih je, kakšne načrte imam na tem področju," je še izpostavil in dodal:
"Poudarjal sem slovensko identiteto, kakor jo poudarjam tudi danes, saj je tudi danes v Sloveniji nimamo. Jaz se nisem spremenil, potrebe pa tudi ne. Danes imamo slovensko državo, glede slovenske zavesti pa se ni spremenilo nič."
19