Torek, 25. 7. 2017, 17.34
7 let, 2 meseca
Boštjan M. Zupančič ob požarih: Če se ljudje ne bodo zbudili, se tudi sistem ne bo
"Dejstvo je, da dovoljenja za take stvari, ki so nevarne za okolje, pod takimi pogoji, kot so bila izdana, ne bi smela biti izdana. Odgovorna je država, ker je take stvari dovolila," je o požarih, ki so izbruhnili v zadnjih tednih, prepričan Boštjan M. Zupančič. Napoveduje visoke odškodnine.
Naloga in pristojnost upravnih organov je, da gradbenih, okoljevarstvenih in drugih dovoljenj ne izdajajo kar vsepovprek, ampak da take tragedije, kot so se zgodile zdaj, preprečijo ravno s svojo upravnopravno dejavnostjo, trdi nekdanji ustavni sodnik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, danes pa svetovalec ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča Boštjan M. Zupančič.
Njegov zapis na Facebooku je sprožil veliko prahu in vprašanje, ali je taka retorika primerna, nas pa je zanimalo, zakaj se je nekdanji sodnik na tako visokih funkcijah odzval tako ostro.
Požari – "korupcija ali navadno šalabajzerstvo"?
Zupančič ugotavlja, da pred vrsto požarov v zadnjem obdobju, v katerih so zgoreli nevarni odpadki, ki niso bili ustrezno zavarovani, nihče ni ukrepal, da bi jih preprečil. Sprašuje se, ali gre za "korupcijo ali za navadno šalabajzerstvo". "Dejstvo je, da dovoljenja za take stvari, ki so nevarne za okolje, pod takimi pogoji, kot so bila izdana, ne bi smela biti izdana. Odgovorna je država, ker je take stvari dovolila," je prepričan.
Odškodnine bodo ogromne, vprašanje pa je, kdo jih bo plačal
Zupančič zaradi požarov napoveduje številne (tudi skupinske) tožbe in visoke odškodnine. Napoveduje, da bodo posledice hude, odškodnine ogromne. "Tožbe bodo uperjene zoper lastnike, a tudi proti državi, ker je izdala okoljevarstvena dovoljenja. Ljudje se bodo zbudili. Če pa se ne bodo, se tudi sistem ne bo zbudil."
Spomni na primer v zadevi švicarskih frankov. Ker je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarski frank, so se za posojilojemalce v švicarskih frankih mesečni obroki bistveno zvišali. Posojilojemalci v Sloveniji so se pozneje povezali in vložili skupinske tožbe.
"Dokler nisem te zadeve porinil v javnost, se nihče ni zganil, čeprav so ljudje zaradi tega delali samomore. Zdaj so padle prve ugodne sodbe na nižjih in na višjem sodišču v Mariboru." Enako pravi tudi za primer požarov: če se javnost ne bo zganila, se ne bo zgodilo nič.
"Če bo pa šla zadeva v Strasbourg, bodo odškodnine ogromne. Vem, ker sem imel podobne primere. A plačali jih ne bodo povzročitelji, ampak država, torej davkoplačevalci," opozarja nekdanji sodnik.
Je na nepravilnosti opozarjal tudi kot svetovalec ministra, ne le na Facebooku? "Nič ne moreš opraviti. Na ministrstvu za pravosodje je birokracija, ki se ne bo zganila, kot se ne bo zganil niti kdo drug. Oni le gledajo, kako mi bodo pod noge vrgli kakšno poleno."
Konec svetovanja ministru?
Zupančič trdi, da mu je njegov nekdanji študent, danes minister za pravosodje, Goran Klemenčič po izteku mandata v Strasbourgu namenil delovno mesto, ki za nekdanjega sodnika evropskega sodišča ni primerno. Kot v Dnevniku piše Meta Roglič, naj bi Zupančiču na ministrstvu zaradi nezadovoljstva z njegovim delom kmalu pretrgali pogodbo. "Novinarka je poizvedela o stvareh, o katerih jaz sploh nisem vedel. Zdi se, da me mečejo iz službe. Kar bi bilo konec koncev čisto logično," Zupančič pravi v smehu.
Trdi, da so države članice Sveta Evrope za svojega nacionalnega sodnika po končanem mandatu dolžne poskrbeti, da dobi ustrezno in primerno mesto v domačem pravnem redu.
"Mene pa so potisnili v neko prekarno službico pri nekem ministru, ki me kadarkoli lahko vrže ven. Sprejel sem službo, ki je popolnoma neprimerna za nekoga, ki prihaja iz Strasbourga. To je po mojem nekakšen kompromis, ki je bil verjetno sklenjen na vladi, da se me znebijo, da me dajo v podrejen položaj, kjer bom moral biti tiho. A jaz sem frajgajst, ne morem biti tiho."
Bi moral biti tiho?
V 10. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic določena svoboda izražanja velja za vse enako, tudi za javne uslužbence in celo za sodnike. To potrjuje tudi več odločitev evropskega sodišča, trdi Zupančič. "Javni uslužbenci imajo isto pravico do izražanja kot kdorkoli drug," je prepričan.
24