Sreda, 18. 12. 2024, 11.19
1 ura, 21 minut
Boštjančič zavrnil očitke iz interpelacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
DZ je začel obravnavo interpelacije o delu ministra za finance Klemna Boštjančiča, v kateri mu SDS očita negospodarno upravljanje javnih sredstev, zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Kot je dejal poslanec SDS Zvonko Černač, Boštjančič ni deloval kot varuh javnih financ, pač pa je spodbujal h kršitvam zakonodaje. Minister vse očitke zavrača. Tudi v koaliciji poudarjajo, da so očitki neutemeljeni. SDS ob tem očitajo, da interpelacijo zlorablja v politične namene.
Poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec so interpelacijo, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj deset poslancev, vložili v začetku novembra. V njej so zapisali, da je Boštjančič zaradi svojih preteklih ravnanj izgubil kredibilnost, ki je potrebna za opravljanje funkcije ministra. Sporen se jim zdi predvsem nakup stavbe za potrebe sodišč nas Litijski cesti v Ljubljani konec lanskega leta.
Černač: V tej zgradbi nikoli ne bo sodišč
Černač je danes v obrazložitvi tega predloga spomnil, da je vlada odločitev o nakupu stavbe sprejela v slabem tednu dni na dveh dopisnih sejah in tik pred prazniki, nato pa je bilo nakazanih 7,7 milijona evrov za podrtijo, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov. Danes je stavba vredna manj kot štiri milijone evrov.
"Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija. V tej zgradbi nikoli ne bo sodišč, odgovorni za ta posel pa razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan še naprej vladajo. In delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali na kršitve zakonodaje," je dejal Černač.
Kot je pojasnil, največjo odgovornost za nakup propadajoče stavbe nosi prav Boštjančič. Brez njegove protizakonite prerazporeditve manjkajočih sredstev v višini 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, ki niso bila porabljena za obnovo po poplavah, namreč nakupa ne bi bilo.
"Ministrova ravnanja imajo elemente kaznivega dejanja"
Ministrova ravnanja imajo po njegovih besedah elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev in zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. "Boštjančič je tudi zavajal javnost v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski," je dodal.
Da sta ministrstvo za finance in vlada odgovorna pri nakupu stavbe na Litijski, po njegovih besedah dokazujejo tudi ugotovitve računskega sodišča. To je v reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 zapisalo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov ni bilo zakonske podlage. "Če minister ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, škodljivega nakupa stavbe nikoli ne bi bilo," je dejal. V tem smislu je po njegovih besedah odgovoren bistveno bolj kot nekdanja ministrica za pravosodje.
V drugem delu interpelacije poslanci SDS Boštjančiču očitajo izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili njegovega podjetja v davčno oazo. Boštjančičevo podjetje Brio je namreč leta 2015 nakazalo 30.940 evrov na transakcijski račun enega od podjetij v državi Belize, ki je bila takrat na evropskem seznamu držav, problematičnih zaradi izogibanja plačilu davkov.
"Minister za finance je nedavno predlagal povečevanje davčnih obremenitev, ki je bilo tudi sprejeto, hkrati pa so njegova ravnanja šla v smeri izogibanja plačilu davkov. S tem je po našem mnenju popolnoma omajana njegova kredibilnost," je dejal Černač.
Boštjančič vse očitke zavrnil
Boštjančič je vse očitke zavrnil. Nakupa stavbe na Litijski ni vodilo ministrstvo za finance, je opozoril. "Minister za finance ne more biti odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov," je dejal.
Kot je pojasnil, je ministrstvo za pravosodje potrebo po dodatnih sredstvih utemeljevalo z nujnostjo zagotovitve dodatnih prostorov za tri sodišča v Ljubljani. Vendar ministrstvo za finance nima pravne podlage, da bi preverjalo stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov po njih, prav tako ne za preverjanje postopkov pridobivanja nepremičnin. Pri prerazporeditvi sredstev pa ni šlo za sredstva, namenjena popoplavni obnovi, je dodal.
Glede računskega sodišča je dejal, da je zaključnemu računu proračuna za leto 2023 izdalo mnenje s pridržkom, ker je bilo vračilo Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) za naknadno vplačilo kapitala državi evidentirano na napačnem kontu.
Na očitke glede njegovega podjetja pa je odgovoril z besedami, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je tudi, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. Res je bilo sicer zapisano na seznamu davčnih dolžnikov, vendar neupravičeno. Šlo je samo za začasno napako v evidencah, napaka je bila odpravljena leta 2013, je povedal.
V nadaljevanju odgovora na interpelacijo je minister nanizal še nekaj dosežkov ministrstva za finance in vlade. Dobro delo pa potrjujejo tudi statistični podatki, je dejal. Gospodarska rast je bila tako lani v Sloveniji 2,1-odstotna, kar je precej nad povprečjem EU in območja evra. Nižja od evropskega povprečja sta tudi dolg in primanjkljaj države, imamo pa tudi eno najnižjih stopenj brezposelnosti, je dodal.
Koalicija: SDS interpelacijo zlorablja v politične namene
Minister za finance ne more biti in ni odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda poudarila Andreja Kert.
Izpostavila je, da je v primeru nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani predlagatelj gradiva predstojnik ministrstva za pravosodje in ne predstojnik ministrstva za finance, "kot se skuša ves čas prikazati v javnosti." Minister za finance tudi nima pravne podlage, da bi stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov glede ustreznih in zadostnih nepremičnin preverjal na terenu, je dodala.
Po mnenju Kert smo ob današnji interpelaciji, tako kot ob sredinem poskusu razrešitve predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, priča "brezupnemu napadu na eno od bolj izpostavljenih oseb koalicije." Med dosežki Boštjančiča v mandatu aktualne vlade je med drugim izpostavila prenovo plačnega sistema v javnem sektorju in več potez za izboljšanje finančnih kazalnikov. Napovedala je, da bodo v Svobodi glasovali proti interpelaciji.
Interpelacije ne bodo podprli tudi v poslanski skupini SD. "Kot vedno v teh primerih se moramo vprašati, kdo so tisti, ki vpijejo primite tatu, in zakaj želijo s tem ustvariti nekaj dramskega in političnega učinka," je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil Soniboj Knežak.
Po mnenju poslanske skupine Levica je minister Boštjančič obširno odgovoril na očitke, "ki bi jih desna stran parlamenta brez težav in v prvi vrsti očitala in tudi morala nasloviti kateremu koli svojemu ministru," je poudaril Milan Jakopovič. Menijo tudi, da je interpelacija "v svojih točkah neupravičena", zato je ne bodo podprli.
Čeprav so v Levici prepričani, da bi moral imeti minister za finance večji posluh za rešitve prebivalcev, "zlasti v delu, ko moramo zasledovati servisiranje javnih storitev in pravic," verjamejo, da bodo z ministrom dobro sodelovali do konca mandata, je poudaril Jakopovič. Med Boštjančičevimi dosežki je med drugim izpostavil hiter odziv ob lanskoletnih poplavah in izboljšanje stanja javnih financ.
Vrtovec: V zgodovino se bo zapisal kot minister za višje davke
"Pri nakupu sodne stavbe je šlo narobe vse, kar je lahko narobe šlo, tudi s strani ministrstva za finance," pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi poudaril Jernej Vrtovec. Spomnil je, da je komisija za nadzor javnih financ februarja letos o nakupu sodne stavbe predlagala revizijo računskega sodišča, to pa je ugotovilo več kršitev, "tako s strani ministrstva za pravosodje kot tudi ministrstva za finance," je poudaril.
Se pa bo minister Boštjančič po mnenju Vrtovca v zgodovino zapisal tudi kot minister, ki se ga bo oprijel vzdevek minister za višje davke. Izpostavil je številne spremembe, sprejete v mandatu aktualne vlade, na podlagi katerih so se že ali se bodo zvišala davčna bremena in dajatve državljanov in pravnih oseb. O tem je med drugim izpostavil razveljavitev rešitev na področju razbremenitve pri dohodnini s konca mandata prejšnjega DZ, uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka, davek na bilančno vsoto bank, povišanje davka od dohodka pravnih oseb.
Po izračunih Vrtovca se bo na podlagi ukrepov aktualne vlade davčno breme v obdobju 2023-2028 skupno povečalo za 7,5 milijarde evrov, "to znaša 3750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju," je poudaril. Med očitki ministru je med drugim izpostavil neuresničevanje koalicijske zaveze glede razbremenitve davka na plače. Tudi zaradi tega bomo v NSI interpelacijo podprli, je poudaril.
