Četrtek, 19. 9. 2024, 17.08
2 meseca, 1 teden
Brecelj o novem zdravstvenem zakonu: "Tako več ne gre"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,17
Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je povedal, da je prijetno presenečen nad tem, kar so pripravili na ministrstvu.
Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je po seji sveta, na kateri so člani obravnavali predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in razpravljali o predlogih za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, podal izjavo. Izrazil je zadovoljstvo s predlogom zakona in bil prijetno presenečen nad tem, da so tako uporabili veliko predlogov sveta.
"Dokončnih sklepov še nismo sprejeli, trudimo se dajati pozitivne predloge. Predvsem opozarjamo na pasti, na sivce cone, ki so še v zakonu. V celoti pa se vsi strinjamo, da so potrebne spremembe, da tako več ne gre," je dejal uvodoma.
Prijetno presenečen je nad tem, kar so pripravili na ministrstvu. "Veseli me, da so vključili zdravstvene regije, nadgrajevanje zaposlenih in podjemne pogodbe – ne le za zdravnike, ampak za vse zaposlene v zdravstvu – , opredelili tudi pogoje za podelitev koncesij, ki jih v strateškem svetu podpiramo, a je treba postaviti pravila igre."
"Nismo proti koncesionarjem. Koncesionarji so del javnega zdravstva in večina jih dela dobro, strokovno in pošteno. Ampak je treba postaviti pravila igre," je prepričan Brecelj. Dodal je, da je treba zato določiti, kdo lahko dobi koncesijo, kdaj se jo lahko prekine in koliko let velja. Pozdravljajo tudi prepoved prodaje koncesij.
Brecelj: Skrbi nas, kako bo potekal prehod, ampak enkrat je treba začeti
Številne pripombe bo po njegovih besedah sprožila določbe iz predloga, ki zapoveduje, da morajo dežurno službo opravljati vsi zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, tudi koncesionarji. "Tako bi razbremenili tiste, ki zdaj delajo ogromno, ki dobesedno umirajo po urgencah," je prepričan.
"Skrbi nas, kako bo potekal prehod, ampak enkrat je treba začeti," pa je odgovoril na vprašanje, kaj ga v zvezi s predlogom skrbi. Za primer je navedel področje radiologije, kjer je po njegovih besedah veliko samostojnih podjetnikov, ki ne dežurajo. Dodal je, da bodo morali začeti ocenjevati precenjenost oziroma podcenjenost posameznih storitev.
O kritikah predloga, da naj bi številni odšli iz zdravstva, pa je dejal, da je to možno, ampak da na to opozarjajo "tisti, ki so svoje firme prodali na primer tujim skladom, tisti, ki načrtujejo prodati, tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov samoplačniških. To je razumljivo, pač to je biznis," meni.
"Mene ne skrbi tistih sto zdravnikov, ki tako razmišljajo, ampak pred očmi vidim tistih deset tisoč in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, da so za to nagrajeni," je ponazoril. Dodal je, da se ne sme zgoditi kakor v zobozdravstvu, ko imajo zobozdravniki največji interes delati samoplačniško, ljudje pa so se navadili plačevati.
Povedal je tudi, da ne podpirajo ukinitve zdravstvenega doma za študente.
