Brezigarjeva: Nadzor nad tožilstvom ne pomeni pritiska nanj in ni nezakonit

Tako je na novinarski konferenci zatrdila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je na novinarski konferenci opozoril, da ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) stopnjuje pritiske na tožilstvo, zadnji tak primer pa naj bi bil nadzor zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Komisija notranjega ministrstva bi morala danes obiskati prostore vrhovnega državnega tožilstva, a se to ni zgodilo.

Tožilstvo se je odločilo, da bo generalni direktor državni uslužbenec in ne državni tožilec Državna sekretarka je ponovila, da je za mesto generalnega direktorja tožilstva potekal javni natečaj, torej se je tožilstvo odločilo, da bo generalni direktor državni uslužbenec in ne državni tožilec. Fišer je 7. februarja lani javni natečaj ustavil s pojasnilom, da so se kadrovski pogoji na vrhovnem državnem tožilstvu spremenili v tolikšni meri, da je mogoče zasedbo tega mesta realizirati tudi z imenovanjem katerega izmed državnih tožilcev. Na isti dan je Škrlec prisegel kot višji državni tožilec.

Dva dni po imenovanju Škrleca za višjega državnega tožilca pa je Fišer podal predlog ministru za pravosodje, da se ga imenuje za generalnega direktorja tožilstva, kar po oceni Brezigarjeve pomeni, da je Fišer združil dva različna načina imenovanja. Isti dan je bila izdana tudi odločba ministra o imenovanju.

"V primeru Škrlečevega imenovanja je šlo za samovoljo pri izvrševanju oblasti" Nova vlada je nekdaj mesecev zatem odločbo o imenovanju odpravila. Škrlec je vložil tožbo na upravno sodišče, ki pa jo je to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je po besedah Brezigarjeve med drugim ugotovilo, da je v šlo v primeru Škrlečevega imenovanja za samovoljo pri izvrševanju oblasti.

Zadevo so najprej želeli urediti "na blažji način" Po sodbi upravnega sodišča je vlada naložila MNZ, naj ali opravi nadzor nad delom državnotožilske uprave na vrhovnem tožilstvu ali naj o tem obvesti komisijo za preprečevanje korupcije. Kot je pojasnila Brezigarjeva, so zadevo najprej želeli urediti "na blažji način", zato je tožilstvo obiskala uslužbenka MNZ, ki je želela pregledati dokumentacijo.

Vendar na tožilstvu pregleda dokumentacije niso omogočili, je nadaljevala Brezigarjeva, zato je Fišer nekaj dni za tem dobil odločbo o neposrednem nadzoru, "ki je vsebovala vse, kar zakon zahteva".

Brezigarjeva je pojasnila, da so dopoldan izvedeli, da tožilstvo 15 minut pred njihovim napovedanim obiskom organizira novinarsko konferenco, zato so sklenili, da komisija danes ne odide na tožilstvo. Prav tako so prejeli Fišerjev dopis, v katerem nasprotuje obisku, saj da na njem ne bosta prisotna dva člana državnotožilskega sveta. Brezigarjeva je v zvezi s tem dodala, da njuna prisotnost ni obvezna, je pa možna, in bi ju v tednu dni, kolikor je Fišer obveščen o izvedbi nadzora, tudi lahko zagotovili.

Odgovor Fišerja so ocenili kot zavrnitev nadzora Današnji odgovor Fišerja so ocenili kot zavrnitev nadzora. Sedaj pa bodo vladi predlagali, naj oceni, ali naj se nadzor opravi ali ne. Kot pravi Brezigarjeva, je treba preveriti, kako so potekali postopki, kako je bil natečaj ustavljen in ali je prišlo do kršitev. Eno je že ugotovilo sodišče glede kombinacije dveh postopkov za Škrlečevo imenovanje, je dodala.