"Če je meja določena, zakaj smo se potem 20 let pogajali?" #arbitraža

Meja med Slovenijo in Hrvaško nikoli ni bila potrjena oziroma določena, razlaga zgodovinar Janko Prunk, ki je bil pred desetimi leti tudi vodja koordinacijske podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov v mešani hrvaško-slovenski komisiji za določitev spornih točk na slovensko-hrvaški meji.

Prunk: Meja nikoli ni bila določena, zato smo se tudi dvajset let pogajali

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je pred kratkim izjavila, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991. Foto: STA , "Hrvaška zunanja ministrica ni pravilno informirana, kot je rekel naš zunanji minister Erjavec. Jasen dokaz za to je dejstvo, da smo se dobrih dvajset let pogajali za sporne točke. Ker se nismo nič dogovorili, smo se odločili za arbitražni sporazum. Takrat so na Hrvaškem jasno priznali, da se za mejo šele dogovarjamo," je izjavo hrvaške zunanje ministrice o tem, da je bila meja med državama potrjena leta 1991, komentiral Prunk.

Kot pojasnjuje zgodovinar, je bil hrvaški nacionalizem že v času Jugoslavije veliko močnejši od slovenskega: "V Sloveniji v tistem obdobju ni bil prisoten nikakršen nacionalizem, ki bi imel velike apetite po neslovenskih ozemljih. Medtem je na Hrvaškem del javnosti in morda tudi del politike gojil zavest o hrvaškem teritoriju in hrvaški državi. Ta ideja je bila že v tistem obdobju v Zagrebu zelo živa."

Hrvaška na Slovenijo še vedno gleda zviška

Medtem ko je bila slovenska politika ob osamosvojitvi prepričana, da je Piranski zaliv slovenski, so na Hrvaškem na severno sosedo že takrat gledali nekoliko zviška. "Hrvaška politika na Slovence še danes gleda kot na pridne delavce, ki morajo politiko prepustiti Hrvatom, ki so v tem velemojstri. Samo zaradi tega občutka oziroma pogleda nas želijo hrvaški politiki ponižati pred hrvaško javnostjo in nam otežiti pot iz Piranskega zaliva," je prepričan Prunk.

Hkrati zgodovinar opozarja, da sta bila slovenski in hrvaški narod v zgodovini vedno tesno povezana: "V resnici smo Slovenci edini bližnji narod, s katerim Hrvati v zgodovini niso imeli nobenih konfliktov. Slovenci in Hrvati se nikoli niso sovražili, prepirali ali bojevali, medtem ko so imeli Hrvati v zgodovini konflikte z vsemi sosednjimi narodi, na primer z Madžari in Srbi."

Zgodovinar Janko Prunk poudarja, da sta bila hrvaški in slovenski narod v zgodovini vedno tesno povezana, odnosi med Slovenci in Hrvati pa so bili dobri in nekonfliktni. Foto: STA ,

"Hrvaški politiki naj dokažejo, da se je njihova pamet spremenila"

Pripadniki obeh narodov so imeli skozi celotno zgodovino veliko gospodarskih in medkulturnih stikov: "Veliko Slovencev je študiralo v Zagrebu, vedno so se radi vračali v hrvaško prestolnico. Ne vem, zakaj se hrvaška politika tega noče zavedati. Če bi Hrvaška Sloveniji pustila odprt izhod do mednarodnih voda, v resnici ne bi izgubila nič, tudi ribolov v Piranskem zalivu tu ne igra velike vloge."

Na vprašanje, ali bi bilateralni pogovori o rešitvi meje, ki jih v Zagrebu predlagajo Ljubljani namesto arbitraže, sploh lahko bili uspešni, Prunk odgovarja, da najbrž ne: "Boljše stvari, kot je mednarodna razsodba, pravzaprav ne moremo dobiti. Lahko bi se usedli za pogajalsko mizo, če bi nam hrvaški politiki dokazali, da se je njihova pamet spremenila." 

Vendar pa bi morala slovenska politika pri tem vztrajati, da Hrvaška odstopi od zapiranja Slovenije v Piranski zaliv in da se umakne s sredinske črte v zalivu. "Hrvaška bi morala to potem podpisati, ratificirati ter priseči pred mednarodno skupnostjo in Bogom, da si ne bo premislila in prelomila dogovora," še meni priznani zgodovinar.