Ponedeljek, 17. 3. 2025, 12.43
9 ur, 4 minute
Če mislite, da je varnost draga, ali si lahko privoščite nesrečo?

Prispevek je del serije Andraž skrbi za svojo varnost in premoženje, s katero Slovensko zavarovalno združenje in Agencija za zavarovalni nadzor v času tedna denarja (Global Money Week, od 17. do 23. marca) osveščata o pomenu finančnih veščin ter upravljanja in zaščite premoženja.
"Še malo, pa sva," sem si rekel, ko sva bila s prijateljem Matejem tik pod vrhom meni tako ljubega Ratitovca. Odhod v hribe sva oba komaj čakala. Končno se nama je izšlo. Potrebovala sva odklop od vseh službenih obveznosti, ki naju več tednov niso pustile pri miru.
Ena od tistih dolgih hribovskih miz ob koči je bila še prosta. Še vedno zadihana sva uživala v razgledu po škofjeloških in cerkljanskih hribih. Sončen dan, ki je naznanjal konec dolge zime, je na skoraj 1.700 metrov nadmorske višine zvabil veliko pohodnikov. "Živijo, kaj boste?" Pomočnica oskrbnice je z najinim naročilom v blokcu odhitela k sosednji mizi.
Med čakanjem na hrano je najina koža vpijala pomladansko sonce in se pustila razvajati brezplačni toploti. Pri sosednji mizi, kjer je sedela družba šestih, sem zaslišal glas možaka, ki je kar naprej omenjal besedo požar. "Z ognjem se je borilo skoraj sto gasilcev, a jim vseeno ni uspelo. Vse je šlo v franže, pogorela je do tal." Iz njegove pripovedi sem razbral, da govori o Mozirski koči, kjer je leta 2021 izbruhnil velik požar. Spomnil sem se, kako sem v tistem času v medijih zasledil precej podobnih primerov. Istega leta je povsem pogorel tudi priljubljeni Dom na Osankarici na Pohorju, gasilcem je le stežka uspelo rešiti muzejski del z zgodovinsko zbirko. Ob takih dogodkih nehote pomisliš, da je na delu nekdo s slabimi nameni.
"Slišiš to? Katastrofa." V moje misli je s komentarjem vpadel Matej, ki ga je, kot kaže, prav tako pritegnil možakov monolog. "Se spomniš letošnjega Los Angelesa? Tam je bilo pravo opustošenje." Misli mi je preusmeril h kalifornijskim požarom, ki veljajo za najdražje v ameriški zgodovini. Američani podobnih ne pomnijo. Ocenjujejo, da je bilo škode med 200 in 250 milijardami dolarjev. Deset tisoč uničenih domov in dva tisoč drugih objektov. Najmanj 25 mrtvih in enkrat toliko pogrešanih. Skoraj 90 tisoč evakuiranih. Požar se je tako silovito razširil zaradi hitrih vetrov Santa Ana, ki na obalo južne Kalifornije prinašajo vroč in suh zrak.
"Gospoda, izvolita. Za vas imamo divjačinski golaž in joto. Za vsakega še en flancat, naša hišna specialiteta, in dve cockti."
Z Matejem sva sestopala z vrha proti parkirišču, kjer sem imel parkiran avto. Razmišljal sem, kako dobro sva izkoristila čudovit sončen dan. V mislih se mi je spet začela vrteti možakova pripoved o Mozirski koči. Preiskava je na koncu pokazala, da je požar povzročila napaka na električni napeljavi. Priklical sem si pogovor s sosedom pred nekaj meseci. "Boste kaj prenavljali hišo?" "Nismo še razmišljali o tem." "Pa bi bilo dobro. Že zaradi starih električnih napeljav. Saj veš, da se kje kaj ne vname. Pri 60 let stari hiši nikoli ne veš."
Po vrnitvi domov sem odprl predal z dokumenti in iz kupa izbrskal zavarovalno polico za hišo. "Poglejmo, kaj imamo. Poplava, potres, izliv vode, tudi premičnine so zavarovane. Še tisto lično hrastovo omaro od babice in staro preprogo, na katero je bila tako zelo navezana. Kaj pa požar?" Še enkrat sem šel čez seznam in našel kljukico.
Zavarovalni zastopnik mi je mesec dni pozneje v domači kuhinji razlagal: "Andraž, pri požarnem zavarovanju so vključene vse poškodbe zaradi ognja. Krije tudi škodo, ki nastane zaradi udara strele, eksplozije, toče, viharja. In če bi se kdo zaletel v hišo ali, bog ne daj, če bi nanjo padlo letalo."
Vrtal sem naprej: "V Los Angelesu so ljudje množično sami odvažali ostanke stvari s pogorišč. Kako pa je s kritjem teh stroškov v Sloveniji, če imam sklenjeno požarno zavarovanje?" Razlaga mi je bila všeč: "To je notri. Povrnemo vam stroške čiščenja, odvoza pogorelih stvari, ruševin, tudi stroške rušenja in demontaže neuporabnih delov hiše ter stroške ponovne montaže."
Uro pozneje sem v predal z dokumentacijo vrnil mapo z novo zavarovalno polico. Hiša je bila po novem še bolje zavarovana. Od temeljev in kleti do zidov in instalacij, centralna kurjava s cisterno za gorivo, grelniki in klimatske naprave. Iz previdnosti sem dodal še dodatne nevarnosti nevarnosti naravnih nesreč: plaz, žled in razbitje stekla. Saj se še vsi spomnimo tistih katastrofalnih poplav, ki so pred dvema letoma v Sloveniji povzročile pravo razdejanje, kajne?
Plačal sem nekoliko več kot lani. Večji paket, pa še cene so šle gor, kot pri vseh drugih stvareh. Potem sem se spomnil tistega pregovora: Če mislite, da je varnost draga, ali si lahko privoščite nesrečo? Misel, da smo zavarovani za vse, kar bi lahko šlo narobe, me je pomirila. Upam pa, da mi zavarovanja nikoli ne bo treba uveljavljati.
Ena stvar pa me vseeno ni pustila pri miru. Prijel sem mobilni telefon in se skušal spomniti, kako je ime tistemu električarju, ki so ga vsi prijatelji tako pohvalili.