Petek, 18. 2. 2022, 20.39
2 leti, 9 mesecev
Cene nepremičnin letijo v nebo #video
Cene nepremičnin po vsej Evropi dosegajo nerealne vrednosti. Kletno stanovanje v Ljubljani, ki so ga nekateri opisovali kot zaporniško celico, je ocenjeno na 65 tisoč evrov. In če so se številni zgražali, je morda nekoliko presenetljivo dejstvo, da se za skoraj enako ceno v Londonu prodaja še manjše stanovanje, veliko le sedem kvadratnih metrov.
Na sedmih kvadratnih metrih imate vse, kar potrebujete: posteljo, mikrovalovno pečico, umivalnik, stranišče, manjši prostor za shranjevanje, zložljivo mizo in veliko okno. Izklicna cena za stanovanje pa je približno 60 tisoč evrov. Če je mogoče sklepati po tem, koliko je zanj odštel prejšnji kupec, bo cena še narasla. Ko je to londonsko stanovanje pred petimi leti kupil, je zanj namreč odštel 124 tisoč evrov.
"Ko želi biti na istem prostoru preveč ljudi, pa tega prostora ni dovolj, cene rastejo," je povedal cenilec nepremičnin Boštjan Boh.
Ponekod so nepremičnine še manjše
"Pred leti so Kitajci oglaševali, kako imajo samo celice. Ne da imajo sedem kvadratov, ampak je celica, vhodi so drug nad drugim na meter in pol, velika samo tri ali štiri kubične metre," je poudaril Boh.
Da so cene v velikih svetovnih središčih, kot so London, Pariz, New York in Hongkong, presegle vse meje normalnega, je jasno že nekaj časa. A cene rastejo tudi drugod. Predvsem v srednji in vzhodni Evropi v zadnjem obdobju opažajo zelo veliko razliko med med cenami in lokalnimi plačami.
V Pragi je razred z nizkimi dohodki zdaj skoraj popolnoma zunaj trga, ne morejo si več privoščiti nakupa nepremičnin. V težavah sta se znašla tudi srednji razred in celo višji srednji razred. Zaposleni v kritični infrastrukturi, učitelji, policisti in gasilci, si dandanes verjetno ne morejo privoščiti stanovanja v Pragi.
Podobne razmere v Sloveniji
Z zelo podobnimi stanovanjskimi razmerami se spopadamo tudi v Sloveniji. Stanovanj je premalo, cene so vse višje. Kdo torej sploh ima denar za nakup stanovanja?
"Zagotovo je več kot polovica vlagateljev, ki hočejo svoja sredstva pretopiti v nepremičnino in jo oddajati. Okrog 30 odstotkov je med temi interesenti mladih, ki rešujejo prvo stanovanjsko vprašanje. Potem je pa okoli 20 odstotkov še drugih," je povedal Thomas Krelj iz nepremičninske družbe Fesst.
Razlogov za to, da se vedno več ljudi odloča svoj denar vložiti v nepremičnine, pa je več. Med drugim nizka brezposelnost, izjemno ugodna posojila in rekordni obsegi prihrankov.
"Ugotovili so, da se jim mogoče bolj splača vlagati v stanovanja in nato dajati v najem, dobiti od dva do tri odstotke čistega na leto, kot pa da se plačuje ležarina na bankah," je razložil Krelj.
Majhno stanovanje za veliko denarja ni presenečenje
Zato tudi cena celice podobnega kletnega stanovanja v Ljubljani, ki so ga prodajali za 65 tisoč evrov, po mnenju Krelja in Boha ni presenečenje.
"Majhne enote vedno dosegajo višje cene, ker s to enoto 20 kvadratnih metrov, če nimamo velikih potreb in če nismo veliko v Ljubljani, dosežemo vse funkcije, za razumen denar," je dodal Boh.
"60 tisoč evrov vložka in z lahkoto garsonjero danes oddaš za 300 evrov na mesec. To je 3.600 evrov v enem letu. Če to podelimo s šest, imamo lep donos, približno šestodstotni. Odda pa se zato, ker za 300 evrov vi v Ljubljani ne morete dobiti ničesar," je razložil Krelj.
Primanjkljaj nepremičnin na trgu je glavni krivec za to, da bodo cene verjetno še rasle.
9