Sobota, 19. 4. 2025, 4.00
1 dan, 16 ur
Cepljenje: boj med javnim zdravjem in teorijami zarote
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
"V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti devetim nalezljivim boleznim – ošpicam, mumpsu in rdečkam, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa B in hepatitisu B," našteva epidemiologinja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ.
Farmakomafija je pogosta žaljivka za farmacevtsko industrijo, pogosto jo izrečejo prepričani anticepilci, ki proizvajalcem cepiv očitajo namerno povzročanje bolezenskih stanj. Eno od takšnih je denimo avtizem, čeprav medicinska stroka zavrača neposredno povezavo med cepljenjem in pojavom avtistične motnje, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). Cepljenje je ena od tematik, ki ponavadi temeljito razburka debato v družbi. Vrstijo se argumenti za in proti, epidemija covid-19 in domnevne posledice cepljenja so krepko prispevale k razpoloženju. Hkrati pa narašča število primerov nalezljivih bolezni, ki so bile doslej že skoraj pozabljene, celo do primerov smrti, večinoma pri necepljenih ali nepopolno cepljenih osebah.
Forumi so polni prestrašenih staršev, ki objavljajo svoje izkušnje in izražajo bojazen pred možnostjo pojava avtizma in drugih stanj po cepljenju. Navajajo, da se kakšen otrok po cepljenju povsem spremeni in da je nenazadnje avtizem s cepljenjem povezala tudi "slavna igralka, ki je gostovala v eni od ameriških pogovornih oddaj", je komentirala ena od udeleženk foruma.
Sploh ne karikirano, neka mama dveh najstniških hčera zavrača možnost njunega cepljenja proti humanemu papiloma virusu (HPV), saj da bi ju zavest o zaščiti pred virusom lahko spodbudila k promiskuitetnemu vedenju.
Zakon je jasen
"V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti devetim nalezljivim boleznim – ošpicam, mumpsu in rdečkam, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa B in hepatitisu B," našteva epidemiologinja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ.
Še več, zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) predvideva tudi globo od 400 do štiri tisoč evrov za posameznika, če se izmika obveznemu cepljenju iz tega zakona ali ga onemogoča. Poleg tega se v skladu z ZNB zavrne tudi vključitev necepljenega otroka v javni vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani program zasebnega vrtca v skladu z zakonom o vrtcih, če iz potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da otrok ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ne obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja iz zakona.
Precepljenost marsikje upada, a da bi bila učinkovita, bi morala biti, na primer za obvladovanje ošpic, več kot 95-odstotna, opozarjajo na NIJZ.
Na številne dezinformacije glede varnosti in učinkovitosti cepljenja na NIJZ odgovarjajo, da je cepljenje najboljši, izjemno varen in učinkovit način za preprečevanje številnih nalezljivih bolezni. "V Sloveniji se uporabljajo le cepiva, ki imajo dovoljenje za uporabo na območju EU. Cepiva in imunoglobulini se proizvajajo po najvišjih standardih varnosti. Med postopkom registracije se posebej skrbno presojajo z vidika učinkovitosti in varnosti. Dovoljenje za promet cepiv izdajo regulatorne ustanove na podlagi trdnih dokazil o njihovi učinkovitosti in varnosti," pojasnjuje Šinkovec Zorko.
Na voljo je vse več novih cepiv, ki jih prej ni bilo na voljo oziroma niso bila namenjena celotni populaciji. Recimo cepivo proti noricam, proti HPV tudi za fante do 26. leta, širše dostopno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) in podobno. Do 1. 4. 2025 se je proti noricam v Sloveniji cepilo 1.588 otrok, rojenih od februarja 2024, kažejo podatki NIJZ.
"Zdravnik ne bo govoril proti sebi in bolezni pripisal cepljenju"
Vendar pa stvari niso enostranske, zlasti če doživimo izkušnjo, skozi kakršno je morala naša sogovornica. Njo je zagotovo težje prepričati v koristnost cepljenja.
"Saj ne vem, ali je to zagotovo posledica cepljenja, vendar je moja hči zbolela za sladkorno boleznijo, ko je bila stara tri leta. Imela je težek zaplet, zdravniki so nam rekli, da gre za virozico, na koncu pa je pristala v komi. Zdravniki so jo komaj rešili, rekli so, da smo jo pripeljali v tako slabem stanju, da je čudež, da je preživela. Zaradi zdravil je imela hudo reakcijo in bila celo nekaj minut klinično mrtva," svojo izkušnjo z nami deli Vesna (ime je zaradi varstva osebnih podatkov, ki jih hranimo v uredništvu, spremenjeno). K sreči se je za deklico vse dobro končalo in nima posledic, čeprav napovedi niso bile rožnate.
Zdravniki so nato rekli, da je verjetno imela pljučnico, zaradi katere se včasih pojavi avtoimunska reakcija, ki napade trebušno slinavko. "Ampak zakaj pa se imunski sistem tako odzove? Včasih ni bilo toliko teh avtoimunskih bolezni. Zdravniki nam niso nikoli rekli, da bi bilo to od cepljenja, saj bi s tem govorili proti sebi. Ampak ko se pogovarjam z ljudmi, pravijo, da je to zagotovo posledica cepljenja. Tudi nečakinja je dobila sladkorno bolezen, vendar je bila že nekoliko starejša, zato je bilo manj kritično in tudi bolezen smo že poznali."
Fotografija je simbolična.
"Opravili smo redna obvezna otroška cepljenja," nadaljuje Vesna. "Pri cepljenju se nekako provocira imunski sistem, ta naj bi se ojačal, ampak vprašanje je, kaj se zgodi, da se pojavi takšna reakcija, kot se je pri moji hčeri. Menim, da je mogoče, da je posledica cepljenja, ker se sesuje imunski sistem," razmišlja mama, ki pa je kljub temu dala cepiti vse svoje otroke, saj sicer ne bi mogli v vrtec in šolo.
"Zakaj nam ne dajo izbire? Če je cepljenje tako dobro in koristno, ne vem, zakaj je treba ljudi vanj siliti," razmišlja Vesna.
Zdravniška stroka poudarja, da se je mnogo potencialno smrtonosnih bolezni izkoreninilo, a Vesne to ne prepriča. "Dvomim, da so bile odpravljene zaradi cepljenja. Tudi v Angliji, kjer ne cepijo proti tuberkulozi, se je bolezen umirila. Virus se prej ko slej umiri, tako da mislim, da gre samo za obračanje denarja. Pravijo tudi, da približno 60 otrok letno zboli za sladkorno boleznijo, včasih pa ni bilo tako. Saj lahko, da sta kriva slaba hrana in strupen zrak, ampak na imunski sistem zagotovo najbolj vpliva cepljenje," sklene Vesna.
Nasprotovanje cepljenju je večplastno
"Ko govorimo o naraščanju ali upadanju števila nasprotnikov cepljenja, je treba upoštevati, da gre pri ljudeh z negativnimi stališči do cepljenja za zelo raznoliko populacijo," pojasnjuje sociologinja Monika Lamot z mariborske filozofske fakultete.
Ločimo namreč med tistimi, pravi Lamot, ki so cepili sebe ali svoje otroke, a so bili pri tem nekoliko negotovi, tistimi, ki so cepljenje zamaknili ali so se odločili cepiti le proti določenim boleznim, tistimi, ki so cepljenje odklonili, a so pri tem vseeno imeli neke dvome, in na koncu tistimi, ki so cepljenje zavrnili in pri tem bili odločni. "Ti zadnji so praviloma razumljeni kot nasprotniki cepljenja. Izmed vseh je ta skupina najmanjša, a je hkrati najbolj proaktivna pri širjenju svojih stališč do cepljenja," dodaja Lamot.
Nezaupanje do medicinske stroke
Količina ustvarjenega znanja in informacij narašča eksponentno, a opaziti je tudi porast dvomljivcev, ki na glas razglašajo, da znanosti ne zaupajo. Razlogi, ki jih navajajo za to, so različni, pogosto so v družbi takšnih ali drugačnih teorij zarote.
"Vzdolžne raziskave, ki spremljajo, kaj se dogaja z zaupanjem v medicinsko znanost skozi leta, recimo razkrivajo, da vztrajno upada med politično konservativnimi posamezniki, medtem ko med politično liberalnimi in sredinsko opredeljenimi osebami ostaja relativno stabilno ali celo rahlo narašča," pojasnjuje psiholog Nejc Plohl.
O razlogih za takšno stanje smo vprašali psihologa Nejca Plohla s katedre za klinično psihologijo mariborske univerze.
"Zanimivo je, da naraščanje nezaupanja v medicinsko znanost in znanost nasploh ni univerzalen pojav, temveč je značilno le za določene podskupine populacije. Ena od najpomembnejših, vendar ne edinih, ločnic je politična usmerjenost. Vzdolžne raziskave, ki spremljajo, kaj se dogaja z zaupanjem skozi leta, recimo razkrivajo, da vztrajno upada med politično konservativnimi posamezniki, medtem ko med politično liberalnimi in sredinsko opredeljenimi osebami ostaja relativno stabilno ali celo rahlo narašča. Pojavlja se torej tako imenovana polarizacija oziroma večanje razlik med skupinami, kar je še dodatno poglobila pandemija covida-19," pojasnjuje Plohl.
Količina informacij prepričanih ne prepriča
Nadaljuje, da je v nekaterih skupinah zaupanje res na eni najnižjih točk doslej, vendar pa količina razpoložljivega znanja in njegova dostopnost nista ključna dejavnika, saj osebe ne bodo motivirane za iskanje in sprejemanje z dokazi podprtih informacij. "Samo dostopnost informacij in znanje torej nista nujno dovolj za sprejemanje z znanostjo podprtih odločitev," poudarja sogovornik.
Na spletu je informacij ogromno – tako podprtih kot nepodprtih – in v takšnem okolju lahko posamezniki hitro zatavajo v napačno smer ali pa pristanejo v informacijskih mehurčkih, kjer se širijo alternativne razlage in teorije zarot.
Glede znanja pa naše raziskave in raziskave tujih avtorjev dosledno kažejo, da se stopnja izobrazbe šibko in nedosledno povezuje s sprejemanjem z znanostjo podprtih odločitev, vključno s cepljenjem. Velikokrat je pomembnejše bolj specifično znanje, bodisi zdravstvena pismenost bodisi specifična znanja o znanstveni metodi, kar pa se v izobraževalnih sistemih pogosto še ne razvija dovolj, opozarja Plohl.
Te specifične veščine, v kombinaciji z zaupanjem, lahko pomagajo posameznikom ločiti zrna od pleva, jih motivirajo za pridobivanje podprtih informacij, hkrati pa pomagajo pri ustrezni interpretaciji.
Naraščajoče število nasprotnikov cepljenja
Kar zadeva pojavnost negativnih stališč do cepljenja, drži, da se je zaupanje v cepljenje v zadnjih letih, torej po pandemiji covida-19, ponekod nekoliko zmanjšalo oziroma je v določenih državah tudi upadla precepljenost, na primer proti MMR (ošpice, mumps in rdečke).
Na NIJZ so v času pandemije in po pandemiji zaznali zmanjšanje precepljenosti otrok proti številnim nalezljivim boleznim. "Menimo, da so k temu prispevale številne dezinformacije glede varnosti in učinkovitosti cepljenja, ki se širijo po svetovnem spletu," pravi epidemiologinja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ.
Na NIJZ so v času pandemije in po pandemiji zaznali zmanjšanje precepljenosti otrok proti številnim nalezljivim boleznim. "Menimo, da so k temu prispevale številne dezinformacije glede varnosti in učinkovitosti cepljenja, ki se širijo po svetovnem spletu. Zato svetujemo, da ljudje iščejo informacije o cepljenju pri svojem izbranem zdravniku in na zaupanja vrednih spletnih straneh domačih in tujih uradnih zdravstvenih inštitucij, denimo NIJZ, CDC, WHO, ECDC," pravi Šinkovec Zorko.
Med najpomembnejšimi razlogi za porast nezaupanja po pandemiji oziroma zakaj se negativna stališča do cepljenja vsaj v določenih podpopulacijah ohranjajo, so v prvi vrsti nezaupanje v zdravstvene institucije, zarotniška prepričanja glede cepiv, dostop do dezinformacij o cepivih na spletu ter tudi spremenjena zaznava tveganj. "Ker zaradi uspeha cepiv danes večine nevarnih bolezni ne vidimo, se tveganja, povezana s cepivi, zdijo sorazmerno večja kot resnična nevarnost bolezni," poudarja Lamot.
Po epidemiji še več nezaupanja
"Ker zaradi uspeha cepiv danes večine nevarnih bolezni ne vidimo, se tveganja, povezana s cepivi, zdijo sorazmerno večja kot resnična nevarnost bolezni," poudarja sociologinja Monika Lamot.
"Naše raziskave kažejo, da so bili v Sloveniji pred pandemijo posamezniki, ki odločno nasprotujejo cepljenju, zaznamovani z zelo visokim nezaupanjem v zdravstvene institucije, izrazito zarotniško miselnostjo, tendenco k samostojnemu iskanju informacij o cepivih ter pozitivnimi stališči do alternativne medicine. Med pandemijo covida-19 pa so bili pri posameznikih, ki so najizraziteje nasprotovali cepljenju proti covidu-19, značilni visoko nezaupanje v znanost, nezadovoljstvo z vlado in zmerna zarotniška miselnost," pojasnjuje Lamot.
Čeprav ne morejo neposredno primerjati teh skupin pred pandemijo in po njej, saj so v obeh obdobjih merili različne kazalnike, je jasno opazna skupna plat – nezaupanje. Za skupine, ki odločno nasprotujejo cepljenju, je institucionalno nezaupanje torej zelo značilno in ključno.
"Prav zaradi tega se ohranjajo. Ker se večina kampanj za cepljenje izvaja prek formalnih zdravstvenih kanalov, te skupine praktično ne dosežemo, saj informacije o cepljenju, ki jih posredujejo te institucije, ne sprejemajo – preprosto jim ne zaupajo," dodaja Lamot.
NIJZ: Cepiva so zelo varna
Cepiva so zelo varna, cepljenje otrok pa izjemno pomembno, saj so ravno majhni otroci ranljiva skupina, ki ima običajno večje tveganje za težji potek nalezljivih bolezni. Cepiva lahko, kot vsa zdravila, povzročijo tudi neželene učinke, ki so v glavnem lokalni. Sistemski neželeni učinki praviloma niso tako resni kakor bolezen, ki jo s cepljenjem preprečujemo. Resni neželeni učinki so izjemno redki, zatrjujejo na NIJZ.
"Številne znanstvene raziskave so ovrgle vzročno povezavo med cepljenjem in pojavom nekaterih bolezni, na primer avtizma, avtoimunskih bolezni, multiple skleroze in drugih," poudarja Šinkovec Zorko.
"Cepivo proti gripi je mrtvo cepivo, zato ne more povzročiti gripe," odgovarja Šinkovec Zorko. Ker je zaščita po cepljenju proti gripi od 40 do 60-odstotna, se lahko zgodi, da cepljena oseba sicer zboli za gripo, a v takšnih primerih ta običajno poteka v blažji obliki.
Ker cepljenje proti gripi varuje izključno proti gripi, ne pa tudi proti drugim okužbam dihal, ki so običajno ravno tako prisotne v jesensko-zimskem času, so osebe, ki navajajo, da so v sezoni gripe kljub cepljenju huje zbolele, najverjetneje imele kakšno drugo okužbo dihal, pojasnjuje epidemiologinja.
Po cepljenju se na splošno lahko pojavijo blažje alergijske reakcije, na primer izpuščaj, srbečica ali koprivnica. Pogostost je za posamezna cepiva navedena v povzetkih glavnih značilnosti cepiva (SmPC), ki so objavljeni na spletni strani NIJZ.
Huda alergijska reakcija (anafilaksija) pa se po kateremkoli cepljenju pojavlja izjemno redko, in sicer običajno pri enem ali dveh primerih na milijon cepljenih oseb.
Ena od potencialno zelo nevarnih nalezljivih bolezni je klopni meningoencefalitis (KME), ki ga prenašajo drobni krvosesi. Cepljenje proti KME je na voljo skozi vse leto, čeprav je idealen čas pozimi oziroma zgodaj spomladi, da se zaščita po cepljenju razvije že pred začetkom aktivnosti klopov. Poleg obstoječih cepiv bi bili epidemiologi – sploh v Sloveniji – veseli denimo cepiva proti Lymski boreliozi, dobrodošla pa bi bila seveda tudi cepiva proti povzročiteljem, ki so problematični z vidika odpornosti proti protimikrobnim sredstvom, pojasnjuje Šinkovec Zorko.
