Čudim se, da se Janša vleče ven na moj račun

Kljuko njegove prestižne vile na Celjskem si je podajalo mnogo uglednih ljudi, prijateljeval je s pokojnim Janezom Drnovškom, "pri čemer je šlo izključno za prijateljsko druženje po pasji liniji, saj mi je poklonil psa", gostil je Stipeta Mesića, po vsem svetu je imel več kot 200 razstav. Leta 2002 je kot nestrankarski kandidat kandidiral za predsednika države: "Hotel sem dodati kapljico v morje mlade demokracije in pokazati, da lahko v tem kolobarjenju politikov v Sloveniji nekdo, ki v politiki ni, tudi doseže in prispeva v procesu razvoja mlade države."

Danes je nepravnomočno obsojen zaradi domnevne utaje davkov, ne zmore plačevati prispevkov, čaka ga sojenje v zadevi Patria 2, ker naj bi trgoval z informacijami, uglednih prijateljev pa od nikoder. "Smej se in svet se bo smejal s teboj, jokaj, in jokal boš sam," pravi Cekuta.

Na celjskem sodišču so vas obsodili na dve leti in pol zapora zaradi domnevne utaje davkov, na razsodbo pa niste počakali. Nisem počakal, ker se mi ni zdelo primerno glede na kopico person in novinarjev, ki so si želeli samo senzacijo. Na splošno menim, da je zelo narobe, da mediji, še preden je človek obsojen, torej ko je nedolžen, poskušajo uničiti človeka.

Vas je sodba presenetila? Seveda, sploh glede na potek in mojo izjavo, ki je bila zelo kratka. Srečal sem se s človekom, ki mi je ponudil odkup serije grafik, ki obstaja. Vprašali so me, kakšen bi bil postopek. Rekel sem, naredim fakturo in vi plačate. Naredil sem osnutek računa, bil je brez specifikacije, brez številke davčnega zavezanca, se je pa pojavila številka, ker sem imel predlogo fakture v računalniku. Natisnil sem ga, ostal je na mizi, družili smo se. Sicer nisem verjel, da bi lahko naredil takšen posel, a nikoli ne veš. Zgodba se je tu končala, nato pa sem videl, da računa na mizi ni več.

Ampak vam očitajo tri račune. Ja, natisnil sem tri račune brez žiga kot delovni vzorec. Račun ni bil poslan po pošti, ni bil uradno dan. On jih je pač vzel z mize. Čez nekaj časa sem iz previdnosti napisal uradno izjavo, ki sem jo poslal na tri naslove, da je bil račun vzorčen, da ni veljaven. Potem se je pojavila davčna inšpekcija. Verjamem, da nisem naredil nič narobe, nikakršnega posla ni bilo. Pričakoval sem, da me bodo oprostili, zato sem bil nad takšno razsodbo presenečen in se nanjo pritožil.

Čaka vas še sojenje v zadevi Patria 2. Trdite, da je šlo za legalen posel, da ste imeli sklenjeno svetovalno pogodbo. Ne da trdim, zgodba je spet zelo kratka. Deklaracija je taka: kot znana osebnost sem nekega dne dobil klic, prišli so ljudje z Dunaja (Wolfgang Riedl, op. a.) in me vprašali, ali bi jim svetoval pri nekem poslu. Pokazali so mi pogodbo in rekel sem, seveda, zakaj ne, imam pa res srečo, da ste prišli ravno k meni. V pogodbi je pisalo, da bi svetoval pri tem poslu, ki nikakor ni orožarski, temveč državniški. Država po svojih potrebah in obveznostih do Nata kupuje takšna vozila. Takrat pravzaprav sploh nisem vedel, za kakšna vozila gre.

Ali ste lobirali za Patrio ali ste bili v stikih s tistimi, ki bi lahko vplivali na izbor ponudnika? Ni bilo treba in ni bilo mogoče.

Ampak zakaj so izbrali ravno vas, do mene nihče ne pride s takšno ponudbo? Jaz sem imel to srečo, meni se takšne stvari dogajajo, ker je v tej hiši velik pretok ljudi. Ne vem, kaj so oni kalkurirali, a ni bilo treba nobenega lobiranja, ker produkt ni imel konkurence in oni so to vedeli.

Zakaj so potem plačali tako velike vsote? Zato, ker je bila takšna pogodba. Če so potrebovali informacije, so jih dobili iz splošne gospodarske politične situacije v državi, kar sem v bistvu snel z interneta. Po nekaj letih je prišlo do razpisa in obvestilo, da so posel dobili.

Dobil sem okoli 460 tisoč evrov predujma, nekaj časa sem dobival mesečno nadomestilo štiri tisoč evrov, kar je bilo zame odlično. Ta denar sem dobil na račun, bilo je transparentno. Po pogodbi so mi izplačali 30 odstotkov predujma. Če ne bi bilo te zmede in afere, ki je nastala … Jaz nisem vedel, da je vpleten Walter Wolf, sploh pa ne politiki, kot je Janša. Čudi me, da so se v aferi pojavila vsa ta imena, ker mi ni jasno, zakaj bi oni morali sodelovati še z nekimi politiki.

Ampak vam ne očitajo podkupovanja, temveč trgovanje z informacijami. Nobenih informacij ni bilo. Zgrožen sem nad izjavami tožilca, da sem prodajal informacije. Jaz nisem prodajal, ampak sem bil po pogodbi vezan na svetovanje. Dobil sem plačilo, vezano na pogodbo.

Na kakšen način ste svetovali, kako je to potekalo? Nikoli nisem dobil nobenih konkretnih navodil, vprašanj ali nalog. Jaz sem to jemal z levo roko, moja dejavnost in preokupacija je slikarstvo in to sem delal. Ko pri sebi doma sprejemam ljudi, pričakujem, da si bodo ti ljudje pogledali moje izdelke. To je vse. Nikoli nisem dobil nobene naloge, da moram priskrbeti točno določene podatke.

To, kar pravi tožilstvo, da sem dobil plačilo za določene informacije, je absurd. Jaz sem dobil plačilo po legalni pogodbi, ki je izredno široka.

Janez Janša pravi, da ste vi edini, ki je v tem poslu res dobil denar. Čudim se, da se Janša vleče ven na moj račun. To je nesmiselno. Edini, da, ki je po legalni pogodbi prejel denar.

Ali poznate Janšo osebno? Seveda ga poznam. Medtem ko on pravi, da me ne pozna. On je bil tu, v galeriji, gledal slike, verjetno je odnesel tudi kakšno grafiko. Do zdaj tega nisem povedal, ker ne bi rad na njegov račun česa izpostavljal, a ne vidim nobenega razloga, zakaj bi kdo tajil ali lagal.

Ali bi danes, ko so vam znane okoliščine glede Patrie, še enkrat podpisali takšno pogodbo? Veste, da bi jo, saj bi jo vi tudi. Kdo ne bi podpisal pogodbe, če ti ena velika, resna korporacija ponudi svetovalno pogodbo. Če oni predvidevajo, da jaz to znam, seveda bi jo podpisal. Saj ni nič spornega.

V zadevi Patria 2 ste zahtevali izločitev dokazov s Finske, kar je bilo na sojenju Patria 1 zavrnjeno. Nimam pravnega znanja, a so me podučili, da je bila naša zahteva za izločitev dokazov vložena pravočasno, in zdaj neka višja instanca, ne vem katera, o tem odloča, zato našega procesa še ni. Pričakujem, da bo nekje oktobra. Pri meni med hišno preiskavo niso, kolikor jaz vem, našli nič spornega. Razen pogodbe, to sem imel na mizi. Obstaja pa menda neki dokument, ki naj bi ga jaz poslal na Finsko, nekakšno elektronsko sporočilo, ki ga ni v moji evidenci in ne v mojem nabiralniku, zato ne vem, kako bi lahko prispel tja. Zato je logično, da smo zahtevali izločitev dokazov, ker so zame nerelevantni.

Ali poznate soobtoženega Petra Zupana? Zupana poznam, spoznal sem ga pred leti, poznal sem ves Generalštab, ker sem imel v devetdesetih letih razstavo na Morsu, ki jo je Mors tudi sponzoriral in izdal katalog. Seveda ga poznam, še bolj pa oni poznajo mene.

Ali je v obtožnici konkretno navedeno, katere so tiste informacije, s katerimi bi lahko trgovali? Ne. Čudim se tožilcu, ki je v mojem primeru deloval nekorektno. Bom povedal, zakaj. Z odvetnikom sva bila na pogajanjih, tožilec je prebral obtožbo, potem pa smo se dogovorili, da mu do petka sporočimo, kako smo se odločili glede ponudbe.

Kakšno kazen so vam ponudili, če dejanje priznate? Ni pomembno, nekakšne pogojne, kar je zame nesprejemljivo. Vseeno, dogovor je bil, da imamo en teden časa. V ponedeljek smo bili pri tožilcu, ki je zagotovil, da nobena informacija ne bo zapustila pisarne. Naslednji dan je na televiziji izjavil, da je zoper mene vložil obtožnico. Si lahko mislite, tožilec, pravna oseba! Nisem mogel verjeti, bil sem tako prizadet … Te zadeve pač doživljam emocionalno in to je bilo popolnoma v nasprotju z dogovorom.

Potem pa ste se srečali in ste rekli hvala lepa za ponudbo. Ne, tega petka sploh nikoli ni bilo. Kar naslednji dan je vložil obtožnico, čeprav je bil dogovor drugačen. V torek je to izjavil na TV, lepo vas prosim, to me res skrbi … Potem pa se je v obtožnici – seveda je bilo kup drugih zgodb, od denarja, podkupovanja … – osredotočil na to, da sem jaz njim za ta denar prodal neki dokument.

Kaj naj bi bilo na tem dokumentu? Ne vem, pisalo naj bi, koliko kolesnikov naj bi kupili, kakšna naj bi bila ta vozila. Kot da sem jaz tisti, ki o tem odloča.

Neverjetno se zdi, da kljub visokim prejemkom, torej teh skoraj pol milijona evrov, Dursu dolgujete dobrih 16 tisoč evrov. Dolg se zdi kaplja v morje, pa ga vseeno ne zmorete poravnati … Moja finančna situacija je takšna: kot samostojni ustvarjalec na področju kulture sem odvisen od prodaje svojih del. Edina slaba stran moje kandidature za predsednika države je bila, da sem imel volilni štab, ki me je prinesel malo okrog, porabil veliko denarja in mi nakopal veliko dolgov. Z denarjem iz pogodbe sem poravnal dolgove, ki sem jih imel iz naslova kandidature.

Umetniki smo prepuščeni tako rekoč naključju, da svoje delo pravilno ovrednotimo in od dela živimo. Jaz sem imel veliko srečo, da sem potoval po vsem svetu, spoznal veliko ljudi, ki cenijo moja dela, ker, kot sem povedal, te afere, v katerih se jaz počutim popolnoma nedolžen …

… se pa kar lepijo na vas. … so mi zrušile moje vlaganje in delo 35 let. In to se zgodi v trenutku. V Sloveniji mi je rating padel tako nizko, da če ne bi bilo Evrope in ZDA, bi lahko bil brez vode, elektrike in brez kruha. Jaz od svojega statusa razen položnic nimam nič. In tu mi raste tudi dolg na Dursu. Eno leto sem prodal nekaj slik, imel sem nekaj dohodka, zato so mi prispevke z osnove zvišali na tisoč evrov. Kje pa jih naj zdaj vzamem, če že leto ali dve ali tri v Sloveniji nisem prodal nobene slike. Zakaj?

Ker ste mi mediji odžrli kruh. Ker živite predvsem od senzacij, s katerimi hranite slovenski narod in ga odmikate proč od resnice. Vesel sem pa, da obstajajo ljubitelji umetnosti in ne berejo takšnih zgodb. Moja umetnost bo ostala za vedno, te zgodbe pa bodo, tako kot že veliko drugih, šle v pozabo …

Izdali boste knjigo, kaj bomo lahko prebrali? Glede na moja potovanja, več kot 200-krat sem bil v ZDA, in glede na to, da sem s tehniko na tekočem, sem mrtev čas na letalih vedno izkoristil za pisanje. Takšnih zapiskov se je nabralo na tisoče strani. Strnil sem jih in uredil pod naslovom Smem, znam in zmorem. A bom taktičen in vsebine ne bom razkril.