Sreda, 13. 3. 2024, 13.32
8 mesecev, 2 tedna
Dan izrednega stanja v slovenskih trgovinah: prazne police, prestrašeni pogledi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,66
Popolnoma izropane police z moko in testeninami, prazni hladilniki z mesnimi izdelki, bitke za kvas in toaletni papir, dolge vrste pred blagajnami in negotovost – tako je bila večina slovenskih supermarketov videti na današnji dan pred štirimi leti, ko se je Slovenija po razglasitvi epidemije bolezni covid-19 prebudila v prvo obdobje ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.
Po več tednih zaskrbljenega opazovanja dogajanja v tujini, kjer so zaradi hitrega širjenja takrat še novega koronavirusa SARS-CoV-2 pospešeno uvajali epidemiološke ukrepe in postopno zapirali javno življenje, smo 4. marca 2020 prvi primer okužbe z novim patogenom potrdili tudi v Sloveniji.
Šlo je za osebo, ki je zaradi slabega počutja obiskala osebnega zdravnika, ta pa jo je napotil na infekcijsko kliniko UKC Ljubljana, kjer so po odvzetju brisa potrdili pozitiven rezultat.
Osem dni pozneje, v četrtek, 12. marca 2020, so domači supermarketi dobesedno pokali po šivih, saj so mnogi Slovenci in Slovenke zaradi naraščajočega števila potrjenih primerov okužb ter posledično pričakovane skorajšnje razglasitve epidemije in velike negotovosti, kaj bo ta ukrep pomenil za prihodnje dni, tedne in mesece, naredili zalogo živil ter drugih življenjskih potrebščin.
V Sloveniji so 13. marec 2020 zaznamovali predvsem prazne police trgovin ter strah pred prihajajočimi dnevi, tedni in meseci.
Pričakovanja so se uresničila. Še isti dan je vlada Marjana Šarca v odhodu, tisti večer je v DZ namreč potekalo glasovanje, na katerem je bila potrjena nova vlada Janeza Janše, za svoje zadnje dejanje na predlog NIJZ ob 18. uri razglasila epidemijo bolezni covid-19 in napovedala začasno zaprtje države za zajezitev širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Z ukrepom se je strinjala in njegovo izvajanje nato nadaljevala nova vlada.
Nedeljsko dopoldne dva dni po zaprtju države. Ulice slovenskih krajev so samevale.
Skladno s predlogom infektologov in epidemiologov se je javno življenje v Sloveniji že naslednji dan začelo ustavljati. Na prvi dan zaprtja države so vrata med prvimi zaklenili turistične znamenitosti in ponudniki namestitev, pa tudi številne nenujne prodajalne, lokali ter kulturne ustanove. V prihodnjih dneh je bilo zapiranj še več – zaprli so se vrtci in šole, zdravstvene ustanove so odpovedale tako rekoč vse nenujne storitve in posege, skoraj popolnoma se je zaustavil javni potniški promet. V ponedeljek, 16. 3. 2020, so se zaprli tudi vsi gostinski lokali.
V petek, 13. marca, je obiskovalce trgovin pričakalo pravo opustošenje. Police z moko in testeninami ter hladilniki z mesnimi izdelki so bili tako rekoč izropani. Kupci so se tako kot v številnih drugih državah posebej zagreli tudi za toaletni papir, ogromno povpraševanja pa je bilo tudi po kvasu, katerega začasna nedostopnost je na družbenih omrežjih sprožila ogromno razprav o tem, kje ga je mogoče še dobiti.
Prazne police trgovin po Sloveniji:
Zaradi splošnega pričakovanja, da bo zaprtje države trajalo približno dva tedna, kar je bila takrat tudi groba ocena epidemiološke stroke, smo na Siol.net pripravili tudi prispevek z nasveti, katere in koliko najnujnejših življenjskih potrebščin potrebujemo za 14 dni izolacije:
Sobota, ko se je začelo zares
Soboto, 14. marca 2020, sta zaznamovala dva pomembnejša dogodka. Na ljubljanski infekcijski kliniki je po okužbi s koronavirusom umrl starejši kronični bolnik, sicer stanovalec doma starejših občanov v Metliki. Šlo je za prvo potrjeno smrt zaradi bolezni covid-19 v Sloveniji.
Na ustanovni seji se je 14. marca sestala tudi 14. slovenska vlada, ki jo je vodil prvak SDS Janez Janša. Med sejo nove vlade je nastala ena najbolj ikoničnih fotografij pandemičnega obdobja v Sloveniji, na kateri so vsi prisotni nosili zaščitne maske.
14. marec 2020, ustanovna seja 14. vlade Republike Slovenije. Glede na kasnejše pojasnilo vlade, ki je sledilo mnogim kritikam na račun nošnje mask na družbenih omrežjih, je šlo za simbolično gesto, s katero so želeli poudariti pomen samozaščitnega ravnanja.
Zaščitne maske so nedolgo zatem postale tudi začasna življenjska stalnica marsikaterega Slovenca in Slovenke. Nošnja mask v zaprtih prostorih je namreč postala obvezna 30. marca. Ukrep je bil preklican ob razglasitvi konca epidemije 31. maja 2020, a nato zaradi rasti primerov okužb ponovno uveden 24. junija, kasneje je bila nekaj časa obvezna tudi nošnja mask na prostem, kar je bil še posebej nepriljubljen ukrep. Maske je večina državljanov in državljank dokončno pospravila šele približno dve leti pozneje.
Virus, ki je povzročil več kot zgolj bolezen: razklal je narod
Bolezni covid-19 so v Sloveniji pripisali krivdo za smrt več kot 7100 ljudi, toda to ni bila edina posledica epidemije. Usodnemu 13. marcu 2020, ko smo prvič ostali doma, je sledilo sosledje dogodkov, ki so Slovence in Slovenke glede mnogih problematik, ne zgolj epidemije, razdelili bolj kot marsikaj drugega.
Začele so se afere ob nabavi zaščitne opreme in respiratorjev ter prezgodnji razglasitvi konca epidemije, ki se je kot cunami vrnila jeseni 2020 z drugim valom okužb in smrti, ki je bil precej hujši od prvega, ter novo fazo zapiranja in ukrepov.
Teorije zarot o epidemiji bolezni covid-19 so se po družbenih omrežjih začele širiti manj kot teden dni po zaprtju države. Sprva je bilo za pojav bolezni krivo omrežje 5G, kasneje pa so se teorije zarot stopnjevale do te mere, da mnogi Slovenci sploh niso več verjeli, da virusi obstajajo.
Nadaljevalo se je s cepljenjem proti bolezni covid-19 in predvsem nasprotovanjem temu, ki je vrhunec doseglo konec septembra in v začetku oktobra 2021 z množičnimi protesti.
Teh so se ob nasprotnikih cepljenja udeležili tudi zagovorniki najrazličnejših teorij zarot, nadobudni politični kandidati ter zaradi epidemioloških ukrepov in pogoja PCT razjarjeni ter naveličani državljani in državljanke.
Protest nasprotnikov proti pogoju PCT v Ljubljani, 29. 9. 2021
Med epidemijo so predvsem na družbenih omrežjih vzniknili tudi številni novi mnenjski voditelji, ki so sledilce zvečine pridobili z nasprotovanjem zapiranju javnega življenja, besednimi napadi na politike, zdravnike in medije ter pogosto tudi širjenjem teorij zarot in lažnih novic.
Nekateri med njimi so povečano pozornost javnosti tudi dobro izkoristili, na primer za prodajo prehranskih dopolnil. Ko je epidemija covid-19 postopoma izzvenela, so mnogi v strahu pred izgubo občinstva poskusili ostati relevantni tako, da so začeli komentirati vojno v Ukrajini, boj proti podnebnim spremembam in lani tudi vojno v Izraelu oziroma Gazi.
Predvsem epidemija je na koncu odnesla tudi tretjo vlado Janeza Janše, ki je bila v nekaj več kot dveh letih delovanja tarča številnih kritik tako zaradi (ne)obvladovanja koronavirusa kot zaradi obtožb o zlorabi epidemije v politične namene in nespoštovanja pravne države, pa tudi zaradi diskurza predsednika ter članov vlade z javnostjo.
Petkovi protesti kolesarjev v Ljubljani, predvsem pred stavbo državnega zbora, so bili v času tretje vlade Janeza Janše stalnica.
Od zapiranja javnega življenja utrujeni državljani in državljanke so na državnozborskih volitvah aprila 2022 tako množično podprli stranko Gibanje Svoboda, ki je v svojem volilnem programu med drugim obljubila drugačen način spopadanja z morebitnimi prihodnjimi epidemičnimi valovi.
